O prihodnosti socialne ekonomije na evropski ravni
Državna sekretarka v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Polona Rifelj se je udeležila ministrske konference evropskih ministrov pristojnih za socialno ekonomijo, ki je potekalo v hibridni obliki v sklopu francoskega predsedovanja Svetu Evropske unije.
Konferenca je bila namenjena izmenjavi stališč ministrov oziroma visokih predstavnikov držav članic Evropske unije o Akcijskem načrtu za socialno ekonomijo ter predstavitvi institucionalnih in pravnih okvirjev, možnosti dostopa do financiranja in načine merjenja družbenih učinkov v posamezni državi članici na področju socialne ekonomije. Razprava je potekala tudi o izzivih in priložnostih za izboljšanje ekosistema socialne ekonomije na nacionalni in evropski ravni.
Državna sekretarka mag. Polona Rifelj je izrazila svojo podporo francoskemu predsedstvu za organizacijo ministrske konference ter prizadevanjem Evropske komisije za razvoj ekosistema socialne ekonomije. Pri tem je opozorila na različna razumevanja socialne ekonomije in pravnih okvirjev v posameznih državah članicah. Ne glede na to je podprla prizadevanja Evropske komisije in francoskega predsedstva, da na visokem nivoju stečejo pogovori o skupnih značilnostih ekosistema in oblikovanju podpornih sistemov, kot je enotna informacijska točka za podporo in financiranje socialne ekonomije. Slednja naj bi začela delovati v letu 2023 in naj bi združevala vse informacije o aktualnih razpisih na evropski ravni.
Izpostavila je tudi pomen prepoznavanja družbenih učinkov, ki jih socialna ekonomija ustvarja ter nujnost oblikovanja načinov merjenja in vrednotenja le-teh, saj lahko bistveno pripomorejo pri povečevanju interesa za vlaganja v sektor ter omogočijo podjetjem strateški razvoj. Zavzela se je za vlaganja v digitalizacijo vseh deležnikov socialne ekonomije ter oblikovanje usklajene evropske komunikacijske strategije. Ta bo približala posebnosti in prednosti socialne ekonomije vsem državljanom Evropske unije, hkrati pa bo potrošnikom olajšala odgovorne izbire. Socialna ekonomija namreč deluje po načelih trajnosti, družbene odgovornosti in solidarnosti. Poudarila je tudi izjemen pomen družbenih inovacij, ki jih ustvarja socialna ekonomija in podprla načrte Evropske komisije za spodbujanje razvoja družbenih inovacij.
Razpravi o socialni ekonomiji na visoki ravni je sledil nagovor komisarja Schmita pristojnega za delovna mesta in socialne pravice, ki je udeležencem predstavil načrte Evropske komisije glede podpore socialne ekonomije ter časovnico aktivnosti do leta 2023 oziroma do oblikovanja priporočil Svetu Evropske unije na tem področju.
Gre za prvo tovrstno konferenco na visokem nivoju, ki je posvečena pogovorom o razvoju in podpori socialni ekonomiji ter Francosko predsedstvo je socialno ekonomijo namreč umestilo visoko med prioritetne naloge svojega predsedovanja, hkrati pa želi k dialogu o socialni ekonomiji aktivno vključiti vse države članice. Zasedanje je bilo organizirano tudi v luči objave Akcijskega načrta za socialno ekonomijo, ki ga je objavila Evropska komisija 9. decembra 2021.
Socialna ekonomija je bila namreč v letu 2021 prepoznana kot en izmed ključnih 14 industrijskih ekosistemov v Evropski industrijski strategiji, saj na ravni Evropske unije zaposluje 13,6 delovno aktivnih prebivalcev in ustvari približno 10 % bruto domačega proizvoda Evropske unije. Zato se je v Evropi oblikoval širok konsenz o nujnosti dodatne podpore in razvoja sektorja socialne ekonomije. Evropska komisija jo poleg tega prepoznava tudi kot ključen sektor, ki bo omogočil zeleni in digitalni prehod ter okrevanje po pandemiji covid-19 v Evropi.
Na spletni strani Evropske komisije je objavljen Akcijski načrt za socialno ekonomijo (v angleškem jeziku).
