Na današnji video konferenci Sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, v katerem z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo sodelujejo reprezentativne gospodarske organizacije, so bile predstavljene smernice za osmi protikoronski paket (PKP8) in osnutek zakona, ki je bil prvič obravnavan na včerajšnji seji Vlade Republike Slovenije. Razprava je potekala tako o predlaganih ukrepih iz PKP8 kot tudi predlogih za postopno sproščanje ukrepov in odpiranje gospodarskih dejavnosti.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je uvodoma predstavilo osnutek ukrepov PKP8, ki posegajo na gospodarsko področje, in sicer gre za podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do 30. aprila 2021 z možnostjo podaljšanja še za nadaljnja dva meseca ter razbremenitev delodajalcev za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju, s čimer želi vlada razbremeniti delodajalce zaradi dviga minimalne plače.
Predlog #PKP8 predvideva, da bodo enkratni solidarnostni dodatek 50 evrov prejeli tudi polnoletni dijaki s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. pic.twitter.com/rDkRYgOHx3
— MDDSZ (@mddszRS) January 22, 2021
Dodatno se je pri ukrepu subvencioniranja skrajšanega delovnega časa omogočilo pridobitev pomoči podjetjem, ki so registrirana do 18. oktobra 2020. Zagotovljenih pa bo tudi dodatnih 10 milijonov eurov pomoči prek SID banke za gospodarske subjekte s področja cestnih prevozov.
Minister Zdravko Počivalšek je poudaril, da je pomembno, da je PKP8 sprejet čim hitreje, da se podaljša subvencioniranje čakanja na delo z namenom ohranitve delovnih mest, saj se gospodarstvo sooča z velikimi gospodarskimi izzivi. Prav tako je potrebno urediti stanje v gospodarstvu zaradi dviga minimalne plače s 1. januarjem 2021. Zato v PKP8 niso vključeni predlogi ukrepov, ki smo jih pripravili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in so nastali na podlagi pobud delodajalskih organizacij, vendar bodo upoštevani v prihodnjih interventnih paketih zakonodaje. Pripravljeni predlogi so namenjeni predvsem dejavnostim, ki jim je onemogočeno oz. oteženo poslovanje zaradi vladnih odlokov.
Pri izredni pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka smo predlagali dodatek za upravičence, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 50 odstotkov ter pri delnem povračilu nekritih fiksnih stroškov pa smo predlagali črtanje 2000 eurov na zaposlenega na mesec pri upravičencih, ki so jim prihodki upadli za več kot 70 odstotkov. Pri obeh ukrepih pa smo želeli omogočiti prijavo upravičencem, ki so registrirana do 1. decembra 2020. Poleg tega pa smo z novimi ukrepi predlagali posebne spodbude za organizatorje dogodkov ter za ostale “zaprte” dejavnosti.
Partnerji so se v zaključku strinjali, da je ključno doseči čim hitrejše odpiranje dejavnosti, kar pa je odvisno od epidemiološke slike. Predstavniki gospodarskih organizacij so predstavili tudi predloge ukrepov za ohranjanje delovnih mest in tudi za ponoven zagon gospodarstva. Predlagali so oblikovanje delovne skupine, v kateri bi pravočasno pripravili predloge ukrepov in jih strokovno utemeljili. Vsi pa so poudarili, da je potrebno ukrep glede omilitve posledic uvedbe minimalne plače še preučiti in ga dopolniti.
