Čebele so zelo pomembne v Sloveniji – Nepovratna sredstva za čebelarje

Slovenija – dežela čebel

Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, ki jo odlikujejo mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja tujerodnih čebel z leti izginile, pri nas pa se je avtohtona čebela ohranila vse do danes. K temu je prispevala tudi pristopna pogodba Slovenije k Evropski uniji in Resolucija o zaščiti kranjske čebele z zavezo, da bomo izvajali ukrepe, potrebne za ohranitev kranjske čebele.

O čebelarjih v Sloveniji

Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo oktobra 2018 v Sloveniji 10.933 čebelarjev, ki so čebelarili z 204.736 čebeljimi družinami. V letu 2018 se je število ekoloških čebelarjev povzpelo na 79. K temu pripomore Program razvoja podeželja 2014-2020, ki subvencionira 22,31 EUR/čebeljo družino v ekološki pridelavi.

Povprečna starost čebelarja je po podatkih iz registra čebelnjakov 58,3 let. V letu 2018 so imeli čebelarji v povprečju 18,73 čebeljih družin.

Po podatkih Statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2018 pridelano 1746 ton medu, od tega 44 ton ekološkega medu.

Razpis za nepovratna sredstva namenjen čebelarjem

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča čebelarje, da bodo objavljeni trije javni razpisi, in sicer Sofinanciranje čebelarske opreme, Racionalizacija sezonske selitve panjev in Subvencioniranje vzreje čebeljih matic.

Sofinanciranje čebelarske opreme

V okviru ukrepa Sofinanciranje čebelarske opreme se čebelarjem omogoča posodobitev čebelarstva, kar prispeva k izboljšanju stanja proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov ter s tem izboljšanje starostne strukture čebelarjev v Sloveniji.

Skupna višina nepovratnih sredstev za ta ukrep je 319.584 evrov.

Racionalizacija sezonske selitve panj

V okviru ukrepa  Racionalizacija sezonske selitve panjev  se čebelarjem omogoča sofinanciranje nakupa sredstev za prevoz čebel na pašo. Cilj te podpore je posodobitev sredstev za prevoz čebel na pašo in dvig konkurenčnosti čebelarjenja.

Skupna višina nepovratnih sredstev za ta ukrep je 30.000 evrov.

Subvencioniranje vzreje čebeljih matic

Pri ukrepu Subvencioniranje vzreje čebeljih matic se vzrejevalcem čebeljih matic dodeli nepovratna sredstva, če so povečali vzrejo kakovostnih plemenskih (rodovniških in gospodarskih) čebeljih matic. Vzreja rodovniških čebeljih matic pa se subvencionira tudi za vzdrževanje trotovskih linij na plemenilni postaji. Cilj te podpore je spodbuditi vzrejevalce čebeljih matic k vzreji bolj kakovostnih matic in k večjemu številu vzrejenih matic.

Skupna višina nepovratnih sredstev za ta ukrep je 40.000 evrov.

Z javnimi razpisi bomo v skladu z novim Programom ukrepov na področju čebelarstva v obdobju 2020-2022 tako še naprej sledili uresničevanju splošnih ciljev: ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele, ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po Sloveniji, ohraniti kakovost in varnost medu in čebeljih pridelkov in povečati stopnjo samooskrbe z medom.

Dodatne informacije o javnih razpisih najdete na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  in Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja oziroma na telefonski številki ARSKTRP: 01/580 77 92. Vprašanja pa lahko zainteresirani čebelarji posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov [email protected].

Agencija je pripravila Odgovore na vprašanja in Navodila čebelarjem, ki bodo objavljena na spletni strani Agencije takoj po objavi Javnih razpisov v Uradnem listu RS na naslednji povezavi: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/agencija-za-kmetijske-trge-in-razvoj-podezelja/storitve/.

Proizvodnja in odkup

Čebelarstvo ima v Sloveniji velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke (med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup) človek uporablja kot hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Čebelji pridelki so tudi pomembna surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov.

Potrošnja medu presega domačo proizvodnjo in znaša okrog 1,4 kg/na prebivalca na leto. V zadnjih desetih letih se bistveno ne spreminja. Stopnja samooskrbe se od leta 2010 giblje med 20 % in 85 %, v letu 2018 je znašala 79,2 %. Izvoz medu se v obdobju 2010-2018 povečuje od 32 ton medu (v 2011) na 378 ton (v 2018). Uvoz medu se je v obdobju 2010-2018 gibal od 585 ton (v 2010) na 1425 ton medu (v 2014) ter 1076 ton (v 2018).

Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle. V letih 2005-2008 so se gibale okoli 2 EUR/kg, medtem ko je odkupna cena v letu 2017 znaša 4,78 EUR/kg. Precej višjo ceno čebelarji dosegajo s prodajo na tržnicah. Cena medu na tržnicah je od leta 2010 narasla iz 5,6 EUR/kg medu na 9,91 EUR/kg medu (v 2018). Slovenski čebelarji več kot 80 % medu prodajo na domu. V zadnjih letih se na tržnicah proda okrog 60 ton medu.

MR