Vitamin B sestavlja več vitaminov
Ime vitamin B se je pojavilo zaradi natančnejših raziskav, ki so pokazale, da je vitamin B v resnici skupek več kemično različno formuliranih vitaminov, kateri se pogosto skupaj pojavljajo v enakih živilih. K vitaminom B prištevamo vitamine B1( tiamin), B2 (riboflavin), B6 (piridoksin), pantonensko kislino, niacin, biotin, folno kislino in vitamin B12. Vsak od vitaminov ima posebno in pomembno funkcijo v telesu.
V lekarni imamo več preparatov, ki vsebujejo vse vitamine B. Rečemo jim B- kompleks. Po potrebi, se pa lahko uporablja tudi posamezne vitamine, ki sodijo v to skupino. Odvisno od potreb posameznika. Pri vitaminu B12 moramo upoštevati, da se v prebavnem traktu zelo slabo absorbira. Ko zdravnik ugotovi pomanjkanje le tega, predpiše injekcije, kajti izkoristek iz tablet je le okrog enega procenta.
Vitamin B1- tiamin
Pomemben je za funkcije živčevja in metabolizmu ogljikovih hidratov. Priporočen dnevni odmerek je 1 mg do 1,5 mg. Naravni viri B1 so kvas, riževe luščine, nerafinirana žitna zrna, polnovredna žita, jajčni rumenjak, večina zelenjave, mleko, soja, ribe, pusta svinjina.
Vitamin B2- riboflavin
V organizmu deluje kot koencim. Sodeluje pri številnih pomembnih encimskih reakcijah presnove. Priporočen dnevni odmerek je od 1,2 do 1,5 mg. Del ga dobimo iz hrane, del pa ga sintetizirajo bakterije v črevesni flori. Največ ga je v mleku in mlečnih izdelkih, v kosmičih, drobovini in mastnih ribah. Nekaj ga je tudi v zelenjavi (predvsem temnozeleni) in sadju. Pomanjkanje riboflavina lahko vodi do anemije, ker lahko zmanjša absorbcijo železa iz hrane v prebavnem traktu. Pomemben je tudi za razvoj možganov pri plodu in otrocih. Pomankanje tega vitamina se pojavlja v deželah kjer ni mleka in mlečnih izdelkov prehrani, pri nosečnicah in doječih materah. Pomanjkanje le-tega je možno odpraviti z ustreznejšo prehrano ali pa s pomočjo prehranskih dopolnil.
Vitamin B 3-niacin
Sodeluje pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, pri zmanjševanju nivoja holesterola in trigliceridov. Je sestavni del dveh koencimov, koencima I in koencima II, ki sta esencialna za delovanje številnih encimskih sistemov. V večjih količinah se nahaja v jetrih, mesu, ribah, kvasu, polnozrnatih žitih, nekaj pa tudi v krompirju, mleku in mlečnih izdelkih. Znaki pomanjkanja so sistemski, torej vidni po celem telesu; vnetje žrela in požiralnika, vaginalne sluznice, sluznice sečil, slabost, diareja (ki je lahko krvava), vrtoglavica, glavoboli, izguba spomina in drugi.
Vitamin B5
Je življenjsko pomemben za delovanje nadledvične žleze. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg. Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri celjenju ran, opeklin, preprečuje utrujenost, motnje v spanju, motnje v ravnotežju, slabost, bruhanje, tresenje rok, mišične krče. Naravni viri vitamina B5 so zelena zelenjava, otrobi, žitni kalčki, polnovredna žita, oreški, kvas, meso, drobovina.
Vitamin B6- pantotenska kislina
Telo ga potrebuje za tvorbo protiteles, rdečih krvničk, absorbcijo B12 in magnezija. Piridoksin najdemo v rastlinskem in živalskem tkivu, zlasti v jetrih in ledvicah, ribah, žitih, soji, jajcih ter različnem sadju (melone, lubenice) in zelenjavi (kislo zelje, koleraba paprika, šparglji ) ter kvasu Je sestavni del telesnih tekočin vseh živih organizmov. V telesu krepi obrambni sistem, pomaga preprečevati nastanek ledvičnih kamnov, pomemben je pri delovanju živčnega sistema, blaži slabosti, blaži nočne mišične krče in krče v nogah.
Vitamin B7- biotin
Ima pomembno vlogo pri biokemiji človeškega organizma. Vključen je v prenos ogljikovega dioksida in je zato bistvenega pomena za metabolizem ogljikovih hidratov in maščob. Dobri prehranski viri biotina so v kvasu, jetrih, cvetači, lososu, stročnicah, bananah, korenju, jajčnem rumenjaku, sardelah, zelenjavi in gobah. Vsebnost biotina v hrani se zmanjša s kuhanjem in shranjevanjem. Pomanjkanje biotina lahko povzroči kožne izpuščaje, izgubo las, povišan holesterol in težave s srcem.
Vitamin B9- folna kislina
Folna kislina je pomembna pri številnih procesih v človeškem organizmu – pri sintezi in popravljanju DNK, poleg tega sodeluje kot koencim pri mnogih biokemijskih reakcijah v telesu. Še posebej pomembna je pri hitrih celičnih delitvah in rasti v nosečnosti in otroštvu. Človeški organizem ne more sam proizvajati folne kisline, zato jo mora pridobiti s hrano. Bogat vir folata je zelena zelenjava, na primer zelena solata, špinača, brokoli, brstični ohrovt, grah, fižol, cvetača, repa, pa tudi nekatero sadje. Veliko ga vsebujejo še jetra in kvas. Vnos folne kisline je pomemben za ženske, ki zanosijo. Raven folata v krvi nosečnice pade zaradi povečane sinteze rdečih krvnih celic v prvi polovici nosečnosti in zaradi zahtev ploda v drugi polovici. V prvih štirih tednih nosečnosti je folat potreben za pravilen razvoj možganov, lobanje in hrbtenjače. Ob pomanjkanju folne kisline se zarodkova nevralna cev ne zapre pravilno. Posledice tega so okvare v hrbtenici, lobanji in možganih. Dokazano je, da jemanje 400–600 mikrogramov folne kisline na dan od časa tik pred zanositvijo do tretjega meseca nosečnosti zmanjša tveganje za nastanek omenjene nepravilnosti.
Vitamin B 12- kobalamin
Esencialen je za sintezo purina in timidina, rast krvnih celic, delovanje ščitnice, sintez melanina ter normalno delovanje možganov in živčevja (vzdržuje integriteto živčne membrane). Vitamin B12 se nahaja v jetrih, ledvicah, mesu, jajcih, siru, mleku in ribah. V hrani rastlinskega izvora in kvasu je prisoten le v sledeh, saj ga rastline same ne sintetizirajo. Zdrav človek, ki uživa uravnoteženo prehrano, ne bi smel imeti težav s pomanjkanjem tega vitamina. Drugače pa je pri veganih, ki s hrano ne dobijo zadostne količine vitamina B12.
Dodajamo ga pri: perniciozni anemiji, krvavitvah, malignih boleznih, kadilcih, gastrointestinalnih boleznih in veganom.
Metoda Meško Žitnik, mag. farm.
Lekarna pri Sv. Martinu
