V treh desetletjih od osamosvojitve Slovenija še vedno ni uspela vzpostaviti sistemske ureditve za dokončno predelavo komunalnih odpadkov in blata iz čistilnih naprav. Ta ključna področja so bila prepuščena občinam, s čimer se je država izognila odgovornosti, lokalno odločanje pa se je izkazalo za neučinkovito. Rezultat tega je občutno različne cene storitev med občinami in regijami. Spodnje Podravje, na primer, še vedno nima svojega regijskega centra in lastnega odlagališča, kar vodi v t.i. “smetarski turizem,” kjer se odpadki prevažajo po državi ali celo v tujino.
Enaka situacija je pri ravnanju s komunalnim blatom. Kljub večkratnim revizijam država na obeh področjih ni vzpostavila reda. Pomanjkljiva pravna podlaga omogoča zlorabe, ki trajajo že desetletja. Operativni načrt ravnanja z odpadki iz leta 2013 je predvidel dve sežigalnici, v Ljubljani in Mariboru, vendar teh še danes, 11 let kasneje, ni in verjetno jih še dolgo ne bo, so še zapisali na spletnem portalu Net-tv.si..
Vlada Roberta Goloba sicer obravnava projekt, vendar so premiki izjemno počasni. Medtem ko se vlada osredotoča na projekte, ki ne prinašajo neposrednih koristi za prebivalce Slovenije ali jim celo škodujejo, pa se dejanske potrebe prebivalcev zanemarjajo. To nesposobnost reševanja ključnih problemov, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja državljanov, je treba nujno nasloviti.
MR
