Vili Podgoršek Haloze vpisujejo na zemljevid zanimivih paleontoloških najdb

vili-podgoršek, muzej, pangea, minerali, fosili, haloze

Najdba haloških diamantov

V Dragonji vasi pri Cirkovcah je domačin Vili Podgoršek, profesor geografije na II. gimnaziji v Mariboru in svetovni popotnik, pred leti odprl zasebno geološko-paleontološko zbirko mineralov, kamnin in fosilov s celega sveta. V zasebnem muzeju ljubiteljskega zbiratelja je na ogled nekaj tisoč mineralov, kamnin in fosilov. Podgoršek se z vsakega potepanja po svetu vrne s kakim “kamnom” v žepu, nazadnje pa je v svojem muzeju predstavil najdbe z gradbišča avtoceste Draženci – Gruškovje, najdene pri Podlehniku.

Utrinek s predavanja. Foto: Rok Šeško

Pred leti je muzej, ki spada med večje tovrstne muzeje pri nas, s pomočjo evropski sredstev še prostorsko povečal. Muzej je tudi del evropskega projekta oživitve podeželja. Zbirko Viljem Podgoršek bogati in dopolnjuje že blizu 30 let. Ima okrog deset tisoč mineralov in kamnin, ki jih na terenu zbira sam, kupuje pa jih tudi na različnih evropskih razstavah. V muzeju Pangea je posebna pozornost namenjena domačim najdbam, v ospredju je sistematična zbirka mineralov in kamnin Pohorja, zdaj pa je v svojo zbirko dodal še najdbe s trase avtoceste Draženci – Gruškovje.

Vili Podgoršek je letos jeseni prvič predstavil nekatere najdbe mineralov in fosilov s trase avtoceste v okolici Podlehnika.

V oktobru muzej in novo zbirko predstavil na dnevu odrtih vrat

Množica obiskovalcev je bila na letošnjem praznovanje jubileja muzeja Pangea, dogodek pa so tokrat združili s prvo trgatvijo potomke najstarejše trte na svetu, ki je bila posajena pri muzeju pred tremi leti. Posebnost letošnje prireditve pa je bila prva javna predstavitev nekaterih najdb mineralov in fosilov s trase avtoceste v okolici Podlehnika. Kot je o dogodku zapisal Podgoršek, so med minerali so še posebej zanimivi prosojni kristalčki kremena, ki jih lahko podobno, kot je nekoč Žiga Zois kremenčke nabrane na Cerkniškem polju poimenoval cerkniški diamanti, poimenujemo haloški diamanti.

»Odkriti so minerali, predvsem kalcit in kremen, ki ju sicer poznamo z nekaterih drugih nahajališč po Halozah. Še bolj pomembno pa je odkritje fosilov, ki jih zaenkrat v Halozah ne poznamo veliko. Poznamo jih iz okolice Borla in Zavrča, bolj gremo proti zahodu, manj je tega ali pa tako slabo hranjeno, da moraš imeti izurjeno oko, da sploh kaj vidiš. Tokrat se je razkrilo pri ogromnih gradbenih delih, odkritih je kar nekaj zelo bogatih lokacij s fosili, ki jih v Halozah do sedaj še sploh nismo poznali. Za nekatere primerke niti sam ne vem, kam jih uvrstiti, bo pa stroka to kasneje razkrila in bodo strokovno predeljeni. Ko bodo narejene vse raziskave in bo zgodba zaključena, pa bo to verjetno primerno za eno večjo razstavo,« je še povedal Podgoršek.

Podgoršek Haloze tako že vpisuje na zemljevid zanimivih paleontoloških najdb v Sloveniji, a ob tem poudarja, da terensko delo še ni v celoti zaključeno, še manj pa strokovno določanje vseh zbranih primerkov.

Kdo je Vili Podgoršek?

Od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja se ukvarja s sistematičnim zbiranjem mineralov, kamnin in fosilov. Prve primerke za svojo mineraloško zbirko je prinesel s popotovanj v času študija na ljubljanski Filozofski fakulteti. V tridesetih letih je ustvaril zavidanja vredno zasebno zbirko kamnin, mineralov in fosilov, s katero je sodeloval pri več kot stotih tematskih razstavah doma in po svetu (Hrvaška, Avstrija, Francija …). Pri svojem delu sodeluje z različnimi strokovnjaki in inštitucijami, med drugim s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, Univerzitetno knjižnico Maribor, dve desetletji pa tudi z organizatorji razstav Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja (MINFOS), ki že vrsto let potekajo v Tržiču. Jubilejno stoto razstavo z naslovom Minerali in fosili iz Slovenije je postavil aprila 2016 v Državnem zboru Republike Slovenije ob mednarodnem dnevu Zemlje. Kot strokovnjak s področja mineralogije je uredil številne šolske kamninske in mineraloške zbirke, od katerih je še posebej obsežna zbirka v prostorih II. gimnazije Maribor.
Leta 2007 je na mestu nekdanje domačije v Dragonji vasi postavil geološko paleontološki muzej Pangea. Zbirka mineralov, fosilov in kamnin, ki jo je uredil po strokovnih muzejskih standardih, šteje ok. deset tisoč eksponatov iz različnih krajev Slovenije in sveta in predstavlja največjo tovrstno zasebno zbirko v Sloveniji. Eksponati zbirke so predstavljeni v številnih strokovnih publikacijah in so predmet strokovnega preučevanja tako v Sloveniji kot v tujini. Je avtor številnih strokovnih člankov s področja geografije, geologije in mineralogije, ki jih objavlja v revijah. Znan je tudi kot svetovni popotnik. Svoje znanje in bogate popotniške izkušnje že več kot tri desetletja razdaja tudi mladim generacijam pri šolskem pouku. Vir: spodnejpodravci.si

TM, foto: TM