Suzana Lep Šimenko se je na Ptuju predstavila kot poslanska kandidatka SDS in poudarila, da se v politiko ne hodi zaradi funkcij, temveč zaradi rezultatov. Sporočilo njenega nastopa je bilo jasno: Spodnje Podravje ima potenciale, ki jih je treba končno izkoristiti – s konkretnimi investicijami, manj davčnimi obremenitvami in resnim pristopom k infrastrukturi ter razvoju podeželja.
V SDS poudarjajo, da Suzana Lep Šimenko sodi med najbolj aktivne poslanke iz Spodnjega Podravja, kar dokazuje z rednim delom, pobudami in vprašanji, usmerjenimi v izboljšanje življenjskih pogojev ljudi ter razvoj lokalnega gospodarstva. Ob tem je izpostavila, da ostaja trdno povezana z okoljem, iz katerega prihaja, in da prav stik z ljudmi daje njeni politični aktivnosti realne temelje.
Stik z ljudmi je temelj – ne selitev v “center”
V nagovoru je poudarila, da se kljub delu v Ljubljani ni nikoli odločila, da bi se tja preselila. Razlog sta družina in prepričanje, da lahko poslanec verodostojno zastopa lokalno okolje le, če z njim živi vsak dan, ne le občasno. Izpostavila je, da se pobude, vprašanja in rešitve pogosto rodijo v povsem vsakdanjih pogovorih – na ulici, v trgovini, med ljudmi.
Izkušnje iz gospodarstva in “politika brez delovnega časa”
Suzana Lep Šimenko je spomnila na svojo izobrazbo in delovne izkušnje pred vstopom v politiko, predvsem na področjih organizacije, procesov in kadrov. Poudarila je, da je delo poslanca drugačno od klasične službe: nima jasnega delovnika in pogosto zahteva odzivnost tudi takrat, ko nastopijo izredne razmere in ko ljudje potrebujejo pomoč ali hitro informacijo.
Zakaj ponovno kandidira: projekti ne smejo čakati do 2029 ali 2030
Osrednji razlog za ponovno kandidaturo vidi v tem, da želi Dravsko polje, Ptuj in Haloze postaviti tja, kamor sodijo – med regije, ki se razvijajo, ne pa zaostajajo. Opozorila je, da se razvojne razlike v Sloveniji ne zmanjšujejo, temveč povečujejo, kar mora postati absolutna prioriteta naslednje vlade.
Ob tem je poudarila, da je SDS v obdobju, ko je vodila vlado, jasno usmerjala investicije v razvoj podeželja in regij po vsej Sloveniji – tudi v Spodnje Podravje. Po njenem opažanju se del projektov v aktualnem mandatu sicer nadaljuje, kar pozdravlja, številni pa so bili zamaknjeni daleč v prihodnost, kar pomeni izgubljena leta in izgubljene priložnosti. Njena jasna zaveza je, da bo prioriteta pospešitev in izvedba teh projektov.
Nižji davki in višje neto plače – ne nove obremenitve
Kot eno ključnih političnih usmeritev je izpostavila nasprotovanje višjim davkom in dodatnim obremenitvam. Poudarila je, da je škodljivo, če se ljudem znižuje realne dohodke, obenem pa se gospodarstvu nalaga nove stroške. Po njenem je bilo razveljavljanje ukrepov, ki so ljudem izboljševali plače in razbremenjevali delo, napaka, ki se pozna v realnem življenju – na kupni moči, na investicijah, na selitvah podjetij in na občutku, da se trud ne izplača.
Infrastruktura: elektrika, voda, ceste in internet niso “luksuz”
Velik del nagovora je namenila infrastrukturi – ne kot abstraktni besedi, temveč kot osnovnemu pogoju za normalno življenje.
Izpostavila je:
-
električno omrežje, kjer so prekinitev oskrbe in večdnevni izpadi na podeželju nesprejemljivi,
-
oskrbo z vodo, kjer se ne sme dogajati, da gospodinjstva ostajajo brez osnovne storitve,
-
cestno infrastrukturo, kjer so številni projekti zastali in jih je treba nujno nadaljevati,
-
širokopasovni internet in signal, ker brez povezljivosti ni sodobnega dela, ni učenja in ni podjetništva.
Posebej je poudarila, da mladi ne bodo ostali v Halozah in na podeželju, če ne bodo imeli osnovnih pogojev: infrastrukture, povezljivosti in priložnosti za delo. Zato je razvoj interneta in odprava “belih lis” po njenem enako pomembna kot ceste in elektrika.
Delovna mesta in oživljanje podeželja
Kot dolgoročni cilj je izpostavila ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest – v gospodarstvu, turizmu in kmetijstvu. Opozorila je na žalostno sliko zaraščanja in praznjenja oddaljenih območij, kjer se mladi selijo v mestna središča, ker doma nimajo pogojev. Po njenem mora država ustvariti okolje, kjer je mogoče živeti, delati in ustvarjati tudi izven največjih mest.
Skrb za starejše in dostojna starost
Dotaknila se je tudi dolgotrajne oskrbe in domov za starejše. Izpostavila je, da potrebe naraščajo, da je kadrovska stiska realna in da mora država bolj pomagati pri rešitvah, ki zagotavljajo dostojno starost in varno oskrbo. Ob tem je poudarila, da mora biti politika do starejših odgovorna, ne pa prepuščena improvizaciji.
“Za Haloze in Dravsko polje – s srcem in izkušnjami”
V zaključku je poudarila, da poslanec potrebuje znanje, izkušnje in sposobnost trezne presoje v zahtevnih situacijah. Sporočilo njenega nastopa je bilo: potreben je razvoj, ki se zgodi na terenu – ne le na papirju. In prav zato želi nadaljevati delo v državnem zboru: da se projekti ne ustavljajo, da se investicije pospešijo in da Spodnje Podravje dobi pogoje, ki jih potrebuje za prihodnost.
MR
