Suzana Lep Šimenko: razvoj in rast gospodarstva, davčna razbremenitev, odprava administrativnih ovir na vseh področjih

Ob koncu leta smo k intervjuju povabili Suzano Lep Šimenko, žensko ki ima rada Spodnje Podravje in se v svojem delovanju trudi za razvoj in blagostanje le tega.

Suzana Lep Šimenko je že dva mandata poslanka Državnega zbora RS izvoljena na območju občin Videm, Kidričevo, Majšperk, Cirkulane, Zavrč, Žetale in Podlehnik. Je predsednica Preiskovalne komisije o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni Covid-19, podpredsednica Odbora za finance in monetarno politiko, članica Odbora za gospodarstvo, Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter članica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Dobro pozna področje gospodarstva – deluje v smeri ustvarjanja boljših pogojev za razvoj in rast gospodarstva, zagovarja davčno razbremenitev ter odpravo administrativnih ovir na vseh področjih.

Najprej hvala, da ste si vzeli čas za naš portal. Zanima nas vaš pogled na trenutno dogajanje in vzdušje v Državnem zboru in na političnem področju nasplošno? Ali občutite razliko v delovanju Državnega zbora v sedanjem in prejšnjem mandatu?

Razlika je velika, ne le med mandatoma, temveč tudi od menjave vlade znotraj obstoječega mandata. Četudi od začetka vlade Janeza Janše soočamo z izzivi, ki jih je prinesel koronavirus, smo deležni neprestanega nagajanja, množičnega vlaganja interpelacij in ne vsebinskih izrednih sej. Žal se vse pogosteje dogaja diskreditacija drugače mislečih ter spodbujanje k nestrpnosti.

Zlorablja se pravi namen demokracije in delo parlamenta. Zame osebno je to izredno moteče, saj nekulturnih, žaljivih in neproduktivnih razprav enostavno ne razumem, zato se v njih niti ne vključujem. Nekako se držim slovenskega pregovora, ki pravi, da je bolje z modrim jokati, kot z norcem peti. Menim, da bi se poslanci, ne glede na strankarsko pripadnost, okoli ključnih zadev morali poenotiti ter s skupnimi močmi doseči tisto, kar je za Slovenijo najpomembneje. A žal v tem sklicu parlamenta temu ni tako.

Aktualni mandat je zaznamovala tudi epidemija koronavirusne bolezni. Katere teme oz. sprejeti zakoni v tem mandatu bi izpostavili kot najbolj ključne za razvoj in blagostanje prebivalcev?

Glede na situacijo s koronavirusom, so bili izrednega pomena za razvoj in blagostanje prebivalcev sprejeti protikoronski paketi zakonov, kar 10 jih je bilo in večino od njih smo sprejeli na odboru za finance. S sprejetimi ukrepi smo pomagali gospodarstvu in državljanom, na kar nenazadnje kaže tudi visoka gospodarska rast, ki bo v letošnjem letu kar okoli 7% ter nizko število brezposelnih, okoli 65.000 oseb. Podjetja se tako danes srečujejo z drugo težavo in sicer kako pridobiti ustrezne kadre. Ključna za razvoj Slovenije sta tudi sprejeta proračuna za leti 2022 in 2023, ki sta izredno investicijsko naravnava in pomenita vlaganja v področja, ki so bila v preteklih letih zapostavljena. Tukaj moram izpostaviti predvsem številna vlaganja v cestno in železniško infrastrukturo, vlaganja v zdravstvo, oskrbo starejših, vlaganja v vrtce in šole, šport, kulturo ter vlaganja zaščito okolja. Pri tem je seveda izjemnega pomena, da se investicije izvajajo po celotni Sloveniji in ne le po večjih središčih. Regionalnemu razvoju namreč dajemo vse večji pomen.

Opazili smo, da ste se zelo zavzemali za sprejetje zakona o dohodnini. Kaj bo po vašem mnenju zakon doprinesel ljudem?

Predvsem jim bo prinesel višje neto plače. Zato resnično upam, da o zakonu glasujemo čimprej in da bomo imeli zadostno podporo, ker resnično težko razumem sindikate, ki so proti temu, da bi zaposleni prejeli višje neto plače. Zakon namreč prinaša postopen dvig splošne olajšave iz 3500 na 7500 eurov kar poenostavljeno pomeni, da bo leta 2025 vsak zaposleni na letnem nivoju prejel eno neto plačo več. Zakon prinaša še številne druge spremembe, kot so dodatna olajšava v višini 1500 eurov za prostovoljne gasilce ter vse, ki prostovoljno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, kot tudi nižjo dohodnino od dohodka iz oddaje premoženja v najem, oprostitev plačila dohodnine za prejemnike družinske pokojnine, dohodkov izplačanih iz šolskih skladov, prinaša seniorsko olajšavo, olajšavo za vlaganje v digitalno preobrazbo itd.

V svojem delovanju se zavzemate tudi za regionalni razvoj Spodnjega Podravja, Dravskega polja in razvoj haloških občin. Kateri so ključni projekti za to območje iz tega mandata, ki bi jih želeli izpostaviti?

Kot ključnega zagotovo moram izpostaviti začetek gradnje Urgentnega centra Ptuj. Vlada je sklep o začetku gradnje sprejela prav v času obiska Podravske regije poleti letošnjega leta. Danes imamo znanega izvajalca, tako da bo v začetku leta 2022 gradnja lahko stekla. Po več kot 10 letih je država končno namenila investicijska sredstva za gradnje šol in vrtcev, kar pomeni številne dozidave vrtcev in šol tudi na našem območju (konkretno naj omenim dograditev vrtca Videm, Lovrenc na Dr. polju in Podlehnik). Končno se bo izvedla protipoplavna zaščita Polskave na območju občine Videm in Kidričevo, na celotnem območju Haloz so se že ali se še bodo sanirali številni plazovi. Gradi se obvoznica Kidričevo, sanira se cesta Hajdina – Slovenska Bistrica, v pravo smer se premika tudi projekt hitre ceste Ptuj – Ormož. Sanira se naš haloški biser, grad Borl. Lepši časi čakajo tudi dvorec Dornava…resnično se je pričelo izvajat veliko projektov, ki se prej enostavno niso premaknili iz
mrtve točke.

V parlamentu je tudi veliko žensk. Bili ste tudi predsednica kluba parlamentark. Imate med seboj kakšno posebno vez/zavezništvo, ne glede na strankarsko opredeljenost?

Res je, kar dva mandata (enega v sklicu 2014 – 2018 ter drugega v 2018 – 2022), ki po poslovniku kluba parlamentark trajata 6 mesecev, sem bila predsednica kluba parlamentark. V tistih časih, smo bile zelo aktivne, od epidemije koronavirusa naprej, pa so naša srečanja izjemno redka, zato tudi o posebnih zavezništvih ne morem govoriti, ker jih enostavno ni.

Služba poslanca pravzaprav traja ves čas. Kako pa je takrat, ko niste ni v službi ali na poti? Kako preživljate svoj prosti čas, kako se sprostite?

Prostega časa je ob tem, da se skoraj vsak dan vozim v Ljubljano izjemno malo in tudi naše seje večinoma trajajo zelo dolgo. Tisto malega prostega časa, ki ga ostane pa najraje preživim v krogu svoje družine nekje v naravi.

Za konce bi vam zastavili še nekaj kratkih zabavnih vprašanj, preko katerih vas lahko naši bralci spoznajo na bolj poljuden način, in sicer:

Vaša najljubša hrana in pijača: razni siri, voda
Najljubša igrača iz otroštva: punčka, ki sem jo imenovala Katja
Vonj, ki vas popelje v otroštvo: vonj štrudlja, ki ga speče moja mama
Popolni oddih: gore ali morje? morje
Ljubša žival: pes ali mačka? pes
Najljubša divja žival: tiger
Potovanje, ki ga še načrtujem (pa nikoli ni časa): trenutno ne načrtujem nobenega potovanja
Najljubša športna dejavnost: hoja
Koga od zgodovinskih osebnosti bi si želeli peljati na kosilo: Margaret Thatcher
Najlepši dan v vašem življenju: rojstvo sina

Leto se končuje. Kaj želite državljanom v prihajajočem letu?

Predvsem veliko zdravja, lepih trenutkov ter moči za dosego zastavljenih ciljev.

Hvala vam za vas čas!

Preberite še:

MR