V sredo, 6. aprila 2022, se je prvič sestala delovna skupina za pripravo sprememb plačnega sistema v zdravstvu. Na prvi seji so sodelovali predstavniki zbornic in reprezentativnih sindikatov v poklicih zdravniki in zobozdravniki, farmacevti ter medicinske sestre in babice. Z izjemo predstavnika združenja medicinskih sester in babic so udeleženci seje sprejeli sledečo izjavo za javnost.
Da je javni plačni sistem potreben nekaterih nujnih sprememb in nadgradenj, poudarjajo tudi reprezentativni sindikati v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Zato smo presenečeni nad njihovimi javnimi izjavami z dne 1. in 6. april 2022, kjer med drugim izražajo ogorčenje nad ustanovitvijo delovne skupine, ki bi te spremembe pripravila.
Vlada je reprezentativnim sindikatom javnega sektorja že pojasnila, da v predvolilnem času ne bo neodgovorno sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata. Nenazadnje za takšne odločitve vlada tudi nima zakonske podlage v obstoječih proračunskih dokumentih. Končno besedo glede morebitnih predlogov rešitev morata v vsakem primeru imeti novi sestavi vlade in državnega zbora. Odgovornost vlade pa je, da pripravi vse potrebno za celovito analizo stanja in izhodišča za pogovore in pogajanja o predlogih, s katerimi bo mogoče vzpostaviti pravičen in sodobno zastavljen plačni sistem v zdravstvu. V ta namen je bila tudi imenovana delovna skupina za pripravo sprememb plačnega sistema v zdravstvu, katere izhodišče za delo je v dialogu z vsemi predstavniki reprezentativnih združenj zaposlenih v zdravstvu najti najboljše rešitve za plačni sistem.
Predstavniki reprezentativnih sindikatov v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo se vabilu k sodelovanju v delovni skupini žal niso odzvali. Delovna skupina se je zato odločila, da se obrne neposredno na zaposlene v zdravstvu in jih povpraša za mnenje glede izstopa iz javnega plačnega sistema ter o njihovih pričakovanjih pri oblikovanju nove ureditve plač. V ta namen je delovna skupina zaprosila Zdravniško zbornico Slovenije, Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Lekarniško zbornico Slovenije, ki razpolagajo z registri zdravstvenih poklicev, da svojim članom ponudijo v izpolnjevanje prostovoljno in anonimno spletno anketo. Sprememb plačnega sistema v zdravstvu namreč ni mogoče pripraviti brez jasne in verodostojne slike obstoječega kadrovskega stanja v zdravstvu.
Delovna skupina bo med drugim tudi preverila, ali so lansko jesen sprejeti nujni ukrepi na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva rešili akutno kadrovsko problematiko v zdravstveni negi. S tem bo vlada izpolnila zaveze iz trenutno veljavnega dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati zdravstva in socialnega varstva iz novembra 2021. Zatrjevanje sindikatov javnega sektorja, da se z ustanovitvijo delovne skupine krši dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja iz decembra 2018, ki v letu 2022 sploh ne velja več, zato delovna skupina razume kot namerno zavajanje javnosti v predvolilnem času, ki ne prispeva k iskanju konstruktivnih rešitev za novonastala plačna nesorazmerja med posameznimi poklicnimi skupinami v zdravstvu.
Konkretno izpostavljamo zdravnika sekundarija, katerega delovno mesto enotni plačni sistem z 31. plačnim razredom vrednoti nižje od praktično vseh delovnih mest, kjer se zahteva visokošolska ali magistrska izobrazba. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je razmerje med povprečno zdravniško plačo zdravnika specialista in povprečno plačo v gospodarstvu med letom 2009 in 2019 padlo iz 2,85 na 2,07. Zvišanje zdravniških plač bo zato vsekakor prioriteta katere koli nove vlade, ki bo želela ustaviti zaskrbljujoč kadrovski osip v javnem zdravstvu. Po podatkih Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) je samo v letu 2019 najmanj 62 zdravnikov odšlo na delo v tujino, kar je tretjina letnih diplomantov slovenskih medicinskih fakultet. Izpad slovenskih zdravnikov nadomeščajo tuji zdravniki, ki v slovenskem zdravstvu dosegajo že 17 odstotni delež.
Delovna skupina za pripravo sprememb plačnega sistema v zdravstvu bo kljub nasprotovanju reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju, ki na konstruktiven dialog niso pripravljeni, naredila vse, da opravi celovito analizo stanja in pripravi predloge, s katerimi bo mogoče vzpostaviti pravičen in sodobno zastavljen plačni sistem v zdravstvu. Plačni sistem, ki bo vzdržen in odporen na morebitne kritične razmere, kot smo jim bili priča v epidemiji koronavirusa pa tudi na vse druge izzive, s katerimi se bo soočalo javno zdravstvo v prihodnje.
dr. Katja Triller Vrtovec
predsednica delovne skupine
