V zadnjem času se v Sloveniji in drugod po svetu vse pogosteje razpravlja o legalizaciji marihuane v rekreativne namene. Čeprav se zagovorniki legalizacije pogosto sklicujejo na prednosti, kot so zmanjšanje kriminala in povečanje prihodkov od davkov, pa je pomembno, da se osredotočimo na negativne učinke, ki jih prinaša rekreativna uporaba marihuane. V državah, kjer je bila legalizirana, so se pokazali številni problemi, ki so vplivali na javno zdravje, varnost v prometu in stopnjo zasvojenosti. Poleg tega je pomembno poudariti, da se nedeljski referendum ne nanaša na medicinsko rabo konoplje, saj je ta že ustrezno urejena.
Negativni učinki legalizacije na javno zdravje
Marihuana vpliva na človeško telo in um na različne načine. V državah, kjer je bila legalizirana rekreativna uporaba, so poročali o povečanju zdravstvenih težav. Na primer, v Koloradu, kjer je marihuana legalna od leta 2012, so raziskave pokazale povečanje hospitalizacij zaradi težav, povezanih z marihuano. Število obiskov urgentnih oddelkov zaradi psihotičnih epizod, zastrupitev in drugih težav, povezanih z marihuano, se je močno povečalo .
Podobno je v Washingtonu, kjer je legalizacija marihuane leta 2014 privedla do povečanja hospitalizacij zaradi duševnih težav in zlorabe substanc. Poleg tega je med mladostniki opaziti povečano uporabo marihuane, kar je zaskrbljujoče, saj lahko zgodnja izpostavljenost negativno vpliva na razvoj možganov .
Vpliv na varnost v prometu
Eno najbolj zaskrbljujočih vprašanj, povezanih z legalizacijo marihuane, je vpliv na varnost v prometu. V državah, kjer je marihuana legalizirana, so poročali o povečanju prometnih nesreč, povezanih z marihuano. V Koloradu je, na primer, število smrtnih žrtev v prometu, kjer je bila prisotna marihuana, naraslo za več kot 100% v petih letih po legalizaciji . Podobno je v Washingtonu povečanje nesreč in prometnih kršitev, kjer so udeleženci pod vplivom marihuane, povzročilo resne skrbi glede varnosti na cestah .
Povečanje zasvojenosti
Legalizacija marihuane prinaša tudi tveganje povečanja zasvojenosti. Kljub pogosto napačni predstavi, da marihuana ni zasvojljiva, številne raziskave kažejo nasprotno. Po podatkih Nacionalnega inštituta za zlorabo drog (NIDA) je približno 9% uporabnikov marihuane zasvojenih, ta številka pa se povečuje pri tistih, ki začnejo uporabljati v mladosti, in tistih, ki uporabljajo marihuano redno . V državah, kjer je legalizirana, se je število ljudi, ki poiščejo pomoč zaradi težav, povezanih z marihuano, znatno povečalo.
Referendum ni o medicinski uporabi konoplje
Pomembno je poudariti, da nedeljski referendum ni o medicinski uporabi konoplje. Medicinska uporaba konoplje je v Sloveniji že urejena in zakonodaja dovoljuje uporabo marihuane v medicinske namene. Legalizacija rekreativne uporabe ne bo povečala dostopa do medicinske marihuane, saj trenutna ureditev že omogoča uporabo za tiste, ki jo potrebujejo. V resnici za medicinske namene potrebujemo le okoli 20 kilogramov marihuane letno, kar je količina, ki jo je mogoče pridelati na majhni njivi . Legalizacija v rekreativne namene torej nima nobenega vpliva na kmetijstvo ali potrebe po marihuani za medicinske namene.
Poleg tega zdravila morajo biti priznana in odobrena s strani ustreznih institucij, podobno kot aspirin ali katero koli drugo zdravilo. Marihuana kot zdravilo mora biti predpisana pod strogim nadzorom zdravnikov, ki pa trenutno ne predpisujejo marihuane v veliki meri, saj obstajajo učinkovitejša in bolje raziskana zdravila za večino stanj, za katera bi se marihuana lahko uporabljala .
Legalizacija marihuane za rekreativno uporabo prinaša številne izzive in tveganja za javno zdravje, prometno varnost in povečuje tveganje za zasvojenost. Izkušnje iz držav, kjer je bila marihuana legalizirana, kažejo na povečanje zdravstvenih težav, nesreč in zasvojenosti. Pomembno je, da se osredotočimo na te izzive in razumemo, da trenutni referendum ni povezan z medicinsko uporabo konoplje, ki je že urejena. Legalizacija rekreativne uporabe marihuane ni potrebna za medicinske namene in prinaša več tveganj kot koristi.
MR
