V ptujskem klubu se lahko pohvalijo z enim predstavnikom močnejšega spola, ki pa po svojih sposobnostih nič ne zaostaja za svojimi poklicnimi kolegicami, ki jih že drugi mandat vodi tajnica ptujske Gimnazije Sonja Hliš.
Združeni so v Zvezo klubov tajnic Slovenije, ki je med seboj povezala številne klube po vseh večjih mestih. Trenutno jih je enajst in zadovoljni so z uspešnim medsebojnim sodelovanjem, v katero se že vseh 22 let vključujejo tudi Ptujčani. Predsednica Zveze je Suzi Asfour iz Maribora.
Delovno srečanje članov ptujskega kluba tajnic je bilo 2. marca
V petek, 2. marca 2018, so se Ptujčanke in njihov »edinec« zbrale na 22. zboru članov Kluba, ki je kljub slabemu vremenu privabil v dvorano ptujske Gimnazije zadostno število članov, da so lahko obravnavali in potrdili vsa poročila za leto 2017 ter program dela in finančni plan za 23. leto delovanja. Razrešili so dosedanje in izvolili nove organe Kluba. Tudi za naslednji dve leti je funkcija predsednice zaupana Sonji Hliš.
Zbora sta se udeležili tudi predstavnici Kluba tajnic Prlekije in predsednica Zveze klubov tajnic Slovenije Suzi Asfour, ki je novemu »staremu« vodstvu čestitala ob izvolitvi, prav tako pa se je zahvalila nekdanji predsednici ptujskega Kluba, Martini Jakomini, za dolgoletno sodelovanje v organih Zveze (od leta 2008 je bila sekretarka Zveze za podelitev priznanj, od leta 2013 pa blagajničarka).
V razpravi po poročilih je bilo čutiti željo, da bi se tajniške vrste pomladile. Prav tako bi bilo zaželeno, da bi se našlo še kaj dodatnih sredstev za delovanje, da bi se članarini pridružila še kaka finančna donacija, pa četudi bi bil znesek zgolj dvomestno število.
Današnja poslovna sekretarka mora biti v eni osebi pravi »multipraktik«
Silvestra Brodnjak, ki je poleg Justine Veselič in Zore Pliberšek častna članica Kluba, je povedala: »Leta 1996 smo v iniciativnem odboru za ustanovitev Kluba tajnic Ptuja in okolice imele pred seboj željo, da bi se lahko tajnice, ki so po večini osamljeni profil kadrov v podjetjih, zavodih in ustanovah, med seboj povezale, da bi si lahko na formalnih sestankih, pa tudi izven tega, izmenjavale izkušnje in si med seboj pomagale. Sama sem leta 1974 začela kot pravnica v malem podjetju in dobro se spomnim svojih začetkov, ko sem se morala lotiti zadev, ki jih pred tem ni nihče opravljal. Morala sem se znajti, kot sem vedela in znala. Poiskala sem referente v drugih podjetjih, pri odvetniku, na sodišču, v različnih institucijah in jih prosila za pomoč. Imela sem srečo, da so bili vsi pripravljeni del svojega znanja deliti z menoj.
Že na prvih srečanjih tajnic se je izkazalo, kako prav jim pridejo tovrstna druženja. Vsaka od njih je bila bogat vir znanja s svojega področja, ki ga je bila pripravljena posredovati drugim.
Meni osebno je to veliko pomenilo, saj sem bila takrat zaposlena v Ekonomski šoli Ptuj, kjer smo izobraževali tudi »bodoče tajnice«. Ko so dekleta odhajala na prakso, smo se predhodno dogovorile, kaj vse naj povprašajo v tajništvih. Zadovoljne so se vračale nazaj v šolo, saj so si s seboj prinesle veliko obrazcev, odtisov štampiljk in pečatov, vzorcev dopisov in zapisnikov … Vedno sem se najbolj veselila dneva, ko smo se prvič po praksi spet srečale v razredu. Koliko različnih izkušenj je »privrelo« iz mojih dijakinj. Koliko strojev in naprav za delo v pisarni so videle in koliko vsega so se naučile. Tudi po zaslugi mojih prijateljic tajnic!
Želela bi si, da bi se v naše stanovsko združenje vključevale sedanje mlade tajnice, še posebej v manjših podjetjih, kjer morajo biti »deklice za vse«, nimajo pa v kolektivu sogovornika, s katerim bi lahko »predebatirale« kako problematiko. Problem, ki se jim zdi nerešljiv, ki jim povzroča glavobole in še kake druge težave, lahko velikokrat rešijo s klicem po telefonu, s sporočilom in primerom, posredovanim po el. pošti, ali pa s posredovanim kontaktom, na koga se je potrebno obrniti za pomoč.
Razvoj gre naprej, ne le po tehnološki plati, današnja poslovna sekretarka mora biti v eni osebi pravi »multipraktik«. Obvladati mora vso pisarniško tehnologijo, upravno-pravna razmerja, področje komuniciranja, poslovni bonton, psihologijo, medosebne odnose s sodelavci, pa s poslovnimi partnerji. Vsega tega se je potrebno dodatno naučiti.
Osnove, osvojene v šoli, je potrebno nadgrajevati. In tu se vidi pozitiven učinek članstva v Klubu tajnic in izobraževanja, ki ga nudi tudi Zveza klubov tajnic, ki vsako leto v maju in novembru organizira seminarje, ki prinašajo vedno nova znanja in obilico informacij o tem, kje jih je možno še podrobneje osvojiti.«
TM, foto: SB
