Proslava od Dnevu državnosti na Ptuju

Ob dnevu državnosti je Mestna občina Ptuj pripravila osrednjo slovesnost na prenovljeni mestni tržnici.

Slavnostna govorka na prireditvi, ki je potekala v organizaciji JSKD Ptuj in ZKD Ptuj, je bila županja Nuška Gajšek.

V kulturnem programu pod vodstvom Branke Bezeljak pa so nastopili MoPZ KD Grajena, MoPZ KD Rogoznica, MoPZ KD Budina Brstje, Komorni moški zbor Ptuj, ŽePZ Društva prijateljev PMPO, ŽePZ KD Lilith, Ljudske pevke KD Budina Brstje, Ljudski pevci DU Turnišče, Pihalni orkester Ptuj, Glasbena šola Instrumental.ko (skupine Ironic, Brotherhood, Primož Vidovič & Aljaž Bojanec), Plesni klub Mambo, KD Cesarsko kraljevi Ptuj in Teater III DPD Svoboda Ptuj.

Govor županje MO Ptuj objavljamo v celoti:

»Tam, kjer se Julijske Alpe spogledujejo s Panonsko nižino in se Sredozemlje sreča s skrivnostnim Krasom, leži Slovenija.

Majhna zelena država se razprostira v osrčju Evrope. Spada med države z izjemnim številom vrhunskih športnikov in bogatim kulturnim ustvarjanjem.

Morda je res majhna, a zato toliko bolj raznolika država, ki se ponaša z dosežki in zanimivimi presežki:

• na njenem ozemlju so našli najstarejše leseno kolo z osjo na svetu,
• v evropskem merilu je po poraščenosti z gozdovi na tretjem mestu;
• ima najgloblji podzemni kanjon in največje presihajoče jezero v Evropi,
• je domovina svetovno znanih konjev lipicancev,
• v slovenskih kraških jamah domuje največja jamska žival na svetu – človeška ribica.

V Sloveniji, deželi neverjetnih nasprotij, lahko smučate v Alpah, plavate v Jadranskem morju, odkrivate kraški jamski svet, si privoščite osvežujočo kopel v termalnem zdravilišču, spoznavate zgodovino v živahnem srednjeveškem mestu ter, nedaleč stran, pohajkujete po pragozdu ali razgibanih, vinorodnih gričih.

Vse to je Slovenija.«

Vse navedeno lahko preberete v številnih knjigah, člankih in na spletnih portalih. Avtorji kar tekmujejo v nizanju presežnikov, ko opisujejo ta čudoviti biser sredi Evrope.

A Slovenija ni zgolj to.

Slovenija so najprej in predvsem njeni ljudje; gostoljubni, delovni. Pošteni, skromni. Srčni. Zato je toliko bolj žalostno in hkrati skrb vzbujajoče, spremljati te čudovite ljudi, kako zelo so razdvojeni. Skregani in jezni smo pozabili biti sosed sosedu, človek človeku. Še družina pozabljamo biti.

Narava nas je, kot že toliko krat poprej, morala opomniti, da preveč hitimo, da se oddaljujemo od bistva in da v ospredje postavljamo napačne stvari. Prišlo je opozorilo, da izgubljamo kompas. Življenje nas je prisililo, da smo za trenutek obstali.

Dobili smo novo priložnost, da se poenotimo in stopimo skupaj. Pokazali smo, da to še vedno znamo in zmoremo. Dokazali smo, da le združeni uspemo iziti iz še tako težkih situacij in prebroditi še tako krizne čase.

A žal, ta občutek enotnosti in povezanosti ne traja dolgo. Že naslednji trenutek se razblini kot milni mehurček. Spet stojimo vsak na svojem bregu in kričimo. A se ne slišimo. Se ne razumemo. Med nami se ustvarja prepad. Drug drugega dajemo v nič in obsojamo. Obsojamo uspeh. Drugačen pogled. Obsojamo različnost.

A ravno različnost je ta, ki jo potrebujemo. Potrebujemo razumevanje. Kompromis. Ravnovesje, ki ga lahko ustvarimo le skupaj. Ne moremo živeti drug mimo drugega. Niti drug brez drugega.

Tu smo. Danes in zdaj. Pustimo torej zgodovino preteklosti in sedanjost posvetimo prihodnosti.

Naš pogled usmerimo v utrjevanje vrednot, ki nas bodo ponovno povezovale ne pa razdvajale. Zazrimo se vase in v sebi najdimo strpnost, toleranco, spoštovanje in solidarnost. Prenehajmo s posplošenim kritiziranjem vsega povprek in vsakega, ki nam prekriža pot in ni čisto po naši meri.

Sprejmimo dejstvo, ki ga ne moremo spremeniti:

• Ne more vedno biti vse po naše. Ne obstaja samo en prav.
• Ne more biti samo tako in nič drugače.
• Ne obstaja samo en pogled.
• In ni samo ene rešitve ali poti, ki pripelje do cilja.

Če bomo v sleherni stvari iskali pomanjkljivosti, bomo redko našli kaj drugega. Raje iščimo popolnost. Tudi v sebi. Stopimo kdaj korak nazaj, da bomo lahko šli naprej. Če je treba spremenimo tudi pot. Ali cilje.

Naučimo se ugasniti računalnike in odložiti časopise. Senzacionalistični naslovi, ki hujskajo k nestrpnosti in jezi, nikomur ne koristijo. Klevetanje in pljuvanje v senci anonimnosti, ne prinaša miru.

Pojdimo raje v naravo. Slovenija ponuja nešteto navdihujočih kotičkov. Družimo se z ljudmi, ki v nas prižigajo dobro.

Podarimo nasmeh neznancu. Podajmo roko nasprotniku in mu poglejmo v oči. Odpuščajmo in prenehajmo sovražiti.

Vsi smo samo ljudje. Vsi grešimo. Vsak izmed nas ima svojo zgodbo. Vsak svoj tovor. Vsak živi svojo izkušnjo.

Spoštujmo to.

Nehajmo se postavljati drug nad drugega in si stopimo ob bok. Z ramo ob rami bo jutri lepši in boljši. Zradirajmo vso to negativnost in si dajmo priložnost za uspeh.

Nekdo je nekoč nekje zapisal: Slovenija, moja dežela.

Ta slogan, ki se je močno ukoreninil in nas spremlja še danes, simbolizira vse, kar je dobrega. Je simbol uspešne dežele. Dežele naprednih ljudi. Tudi v težkih trenutkih preteklih mesecev nas je opogumljal in bodril. Moč njegove sporočilnosti je izjemna. Še po tolikih letih nas vsakič znova spomni, zakaj smo in moramo biti ponosni na svojo državo in njene ljudi.

Najdimo torej morda že nekoliko pozabljeno zavedanje – ne vaša, njihova, temveč naša, skupna dežela.

Spoštovani.

Življenje je eno samo. Odločitev, kako ga bomo živeli, je samo naša. Izberimo z ljubeznijo.

Vse najboljše Slovenija!

Nuška Gajšek, županja MO Ptuj

MR