Šport v Mestni občini Ptuj se je znajdel pred temeljito spremembo, ki je mnoge presenetila. Pripojitev Zavoda za šport Ptuj k Javnemu zavodu za turizem je po mnenju mnogih preuranjena odločitev, ki kaže na pomanjkanje dolgoročne vizije pri odločevalcih v MO Ptuj.
Športna zveza Mestne občine Ptuj je jasno izrazila svojo zaskrbljenost, ko je predsednik Franjo Rozman izpostavil več perečih vprašanj. A ali bi ne bilo bolje, če bi ti pomisleki in vprašanja že od začetka našli odgovore s strani MO Ptuj? Ali ni to pokazatelj pomanjkanja transparentnosti in vključevanja ključnih deležnikov v tako pomembnih odločitvah?
V viziji in strategiji Mestne občine Ptuj za obdobje 2015–2025 ni niti namiga o takšni reorganizaciji. Kaj je torej spodbudilo to nenadno spremembo smeri? Ali je morda pritisk kratkoročnih finančnih ciljev prevladal nad dolgoročno strategijo razvoja športa v občini?
Vprašanja glede prihodkov od najemnin in potencialne ukinitev delovnih mest še dodatno poudarjajo pomanjkanje jasnih informacij in načrtov za prihodnost. Prav tako se postavlja vprašanje kredibilnosti anket, ki so bile izvedene, in zakaj širši javnosti ni bilo dano možnosti, da se izjasni o tako pomembnem vprašanju.
V trenutnem stanju se zdi, da šport v MO Ptuj ni več v ospredju. Če je to resnično stanje, potem to ni samo škoda za trenutne generacije športnikov, ampak tudi za prihodnje generacije, ki se bodo morda odločile za druge dejavnosti ali pa celo za šport v sosednjih občinah.
Mestna občina Ptuj bi morala razmisliti o posledicah svojih dejanj in o tem, ali je ta poteza v resničnem interesu njenih prebivalcev. Predvsem pa bi morala razmisliti, ali je pripojitev Zavoda za šport Ptuj res najboljša rešitev za dolgoročni razvoj športa v občini.
MR
