Praznični 8. februar, slovenski kulturni praznik, bo ponudil številne zanimive kulturne dogodke po vsej državi, tradicionalno pa bo ta dan zanimiv tudi za obiskovalce kulturnih ustanov na Ptuju in v Ormožu. Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož ob tej priložnosti vabi na številne prireditve, ki jih pripravljajo ob slovenskem kulturnem prazniku; na Ptujskem gradu, v Miheličevi galeriji in Salonu umetnosti ter v Grajski pristavi v Ormožu.
Ptujski grad, od 9. do 17. ure
Brezplačni ogled muzejskih zbirk: tradicionalne pustne maske, glasbila, orožje, fevdalna stanovanjska kultura, grajska galerija, slike na steklu, razstava »Ptujski grad skozi stoletja«.
Ptujski grad, slavnostna dvorana, ob 11. uri
Odprtje nove stalne razstave in predstavitev publikacije UMETNOST SREDNJEGA IN ZGODNJEGA NOVEGA VEKA 1200 – 1550. Sodelujejo dr. Janez Balažic, dr. Gašper Cerkovnik, dr. Samo Štefanac, dr. Polona Vidmar, Branko Vnuk.
Ptujski grad, od 10. do 16. ure
TRADICIONALNO PUSTNO OKRASJE, program za družine
Demonstracija in izdelovanje tradicionalnega pustnega okrasja in papirnatih rož v izvedbi članic Prosvetnega društva Janez Trstenjak, Hum. Darilo za mlade obiskovalce: brezplačna muzejska pobarvanka “Zbirka mask na ptujskem gradu”.
Grajska pristava Ormož, ob 17. uri
Muzejski večer in odprtje razstave fotografa Cirila Ambroža ČLOVEK ZA MASKO.
Miheličeva galerija, Dravska 4, Ptuj, od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure
brezplačni ogled razstave JANEZ MEŽAN 1897-1972.
Salon umetnosti, Prešernova 1, Ptuj, od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure
brezplačni ogled razstave CERKLJANSKI LAUFARJI V KLEKLJANIH PODOBAH. Razstava bo na ogled do 27. aprila 2018.
Slovenija se ponaša z izredno bogato pustno dediščino. Med najbolj znanimi pustnimi skupinami so tudi laufarji iz Cerknega. Skupino sestavlja 25 likov. Razen enega vsi nosijo lesena naličja – larfe, izrezljane iz lipovega lesa. Vsaka larfa skupaj z obleko in pripadajočimi rekviziti predstavlja določen lik. Nekateri od njih imajo svoj izvor v predkrščanskem verovanju naših prednikov, drugi predstavljajo človeške lastnosti in posebnosti, tretji socialne ali poklicne skupine. Njihova skupna naloga pa je, da preženejo zimo in prikličejo pomlad ter skozi pustni obred obračunajo z vsem, kar je bilo slabega in napačnega v preteklem letu in s tem omogočijo prebivalcem nov začetek.
Cerkljanska laufarija je bila tako kot Klekljanje idrijske čipke razglašena za nesnovno dediščino državnega pomena. Larfe cerkljanskih laufarjev so bile izziv članicam Klekljarskega društva Marjetica Cerkno. Vzorčne predloge za čipke je izdelala risarka Maja Svetlik v sodelovanju z mentorico klekljaric Stano Frelih. Večina klekljaric se je s izzivom izdelave tako zahtevnih čipk srečala prvič, zato jim je mentorica v tem procesu pomagala. Redno so se srečevale, izdelovale in analizirale poizkusne čipke, iskale najboljše rešitve, včasih se tudi učile določene tehnike, ki jo je čipka zahtevala. Sodelovalo je 21 klekljaric, ki so za izdelavo 24 klekljanih podob naglavnih mask cerkljanskih laufarjev, predstavljenih na razstavi Cerkljanski laufarji v klekljanih podobah, porabile več kot 2000 ur. Čipke so bile v letu 2016 odkupljene in so del Čipkarske zbirke Mestnega muzeja Idrija.
(Milojka Magajne, Mestni muzej Idrija)
