Predsednik vlade Janez Janša na slovesnosti ob podelitvi državnih odlikovanj

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil posebne slovesnosti, na kateri je predsednik republike Borut Pahor vročil državna odlikovanja kardinalu dr. Francu Rodetu, evangeličanskemu škofu mag. Gezi Filu in muftiju dr. Nedžadu Grabusu.

Predsednik republike je z zlatim redom za zasluge odlikoval kardinala Rimskokatoliške cerkve dr. Franca Rodeta za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga. Predsednik republike je s srebrnim redom za zasluge odlikoval škofa mag. Gezo Fila za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje Evangeličanske cerkve v Sloveniji in muftija dr. Nedžada Grabusa za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji.

Nekdanjega slovenskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta je papež Benedikt XVI. leta 2006 imenoval za kardinala. Dr. Franc Rode je tako postal prvi kardinal iz Slovenije. V dolgi zgodovini katoliške cerkve na Slovenskem je bil ob tem šele tretji kardinal slovenskega rodu in prvi po več kot sto letih. Njegovo imenovanje je bilo zato tudi priznanje mladi samostojni državi Sloveniji.

Kardinal dr. Franc Rode je ljubljansko nadškofijo in slovensko metropolijo vodil v letih od 1997 do 2004, širša slovenska javnost pa ga je poznala že prej, ko je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja med drugim predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in urednik revije Znamenje. Vedno se je čutil Slovenca, naj ga je pot vodila še tako daleč stran od domovine. Franc Rode je v Vatikan, kjer je v papeškem tajništvu za dialog z neverujočimi kot osebni tajnik francoskega kardinala Pouparda , pripravil številna mednarodna srečanja s predstavniki institucij neverujočih, zlasti z evropskimi marksisti, in na njih tudi sodeloval. V prelomnih časih velikih sprememb v Evropi je tako konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in pozneje pomembno prispeval k dialogu čez železno zaveso ter spodbujal medverski dialog. Kot nadškof si je dr. Rode za škofovsko geslo vzel Trubarjeve besede »stati inu obstati«. Veliko pozornosti je namenil urejanju odnosov med Cerkvijo in državo, in ko se je s tega položaja poslovil, sta imela Republika Slovenija in Sveti sedež sklenjen sporazum o pravnih vprašanjih.

Mag. Geza Filo je od leta 1985 luteranski duhovnik v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani, leta 2013 pa je bil izvoljen za škofa slovenske Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi. Škofovske posle je prevzel od prvega evangeličanskega škofa Geze Erniše iz Moravcev in jih lani predal Leonu Novaku iz Murske Sobote. S svojim delom je vedno skušal pokazati, da protestantizem ni le stvar Prekmurja, ampak s svojim pomenom za slovensko kulturo in slovensko knjigo pripada celotni Sloveniji ter je zato tudi dan reformacije praznik vseh Slovencev. Vedno je veliko pozornosti namenjal ljudem v stiski. Dolgo je vodil evangeličansko humanitarno organizacijo Podpornica, ki pomaga ljudem ne glede na njihovo versko ali ideološko pripadnost. K istim ciljem je bil usmerjen tudi pri delovanju v Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ker se je zavedal, da je treba dobro poznati zgodovino, je sodeloval pri ustanovitvi laičnega Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, ki znanstveno proučuje slovenski protestantizem. Mag. Geza Filo je s svojim delovanjem utrdil Evangeličansko cerkev v Sloveniji in jo približal ljudem tudi v osrednji Sloveniji, kjer je njeno zgodovinsko izhodišče. Ob tem nas nenehno opozarja na etična merila evangeličanov, ki nam bodo koristila zdaj in v prihodnje.

Dr. Nedžada Grabusa je slovenska javnost spoznala leta 2006, ko je bil imenovan za muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in je prišel v Ljubljano. Za njim sta bila šolanje na Gazi Husrev-begovi medresi in študij na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu, kjer je nato deloval kot urednik verskega programa na radiu in televiziji. Za njim je bila tudi izkušnja vojne v Bosni in Hercegovini. Pred njim je bil zato jasen cilj: odločen je bil, da bo v novem okolju povezoval ljudi svoje skupnosti med seboj, hkrati pa z okoljem, v katerem živijo v Sloveniji. Med ljudmi je treba graditi mostove, je rekel. »Vsak človek mora imeti svoje malo mesto pod soncem, vendar ne more ustvarjati sveta le sam zase.«

V poldrugem desetletju službovanja v Sloveniji je z razgledanim, preudarnim, spoštljivim in mirnim načinom vodenja Islamske skupnosti uspel vzpostaviti trden odnos z državno in lokalno oblastjo. Leta 2007 je v imenu Islamske skupnosti podpisal sporazum z Vlado Republike Slovenije o pravnem položaju Islamske skupnosti pri nas. V javnih nastopih, predavanjih in pogovorih s slovenskimi in tujimi mediji je bil dr. Grabus glas strpnosti, ki opozarja na pomanjkljivosti v družbenih odnosih ter kliče k vzpostavitvi mirnega sobivanja in sožitja v družbi za splošno dobro. Strpno in spoštljivo je razvijal in utrjeval medkulturni in medverski dialog v Sloveniji in Evropi. Z vsem delovanjem je razvijal in podpiral vrednote demokratične družbe, ki vse posameznike v skupnosti povezujejo v odgovorne državljane.
Preberite še:

MR