Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma poudaril, da je od odgovornega obnašanja nas vseh odvisen odgovor na vprašanje, kako normalno bomo živeli v prihodnjih mesecih, morda tudi dlje, odvisno od tega, kdaj bo na voljo učinkovito cepivo za virus.

“Situacija po prisegi nove vlade je bila bolj primerljiva s situacijo pred 30 leti, kot s prejšnjimi mandati. Čas v marcu letos podoben maju 1990, ko je prisegla prva Demosova vlada, in to na dan, ko so Slovenijo razoroževali in v skladiščih nismo imeli orožja. Letos smo prevzeli krmilo vlade dan po tem, ko je bila razglašena epidemija in ko smo ostali s praznimi skladišči zaščitne opreme,” je spomnil premier in dodal, da je bila nevarnost s koronavirusom po Evropi spomladi simetrična in da je vsaka država skrbela predvsem zase.

Evropa je v tistih prvih tednih in mesecih z drugačno regulativo bolj izgledala kot naša celina v srednjem veku: posamične evropske države so uvajale izredna in vojna stanja ter uveljavljala zakone izpred 100 ali 200 let, tudi posamične lokalne oblasti so razglašale razne ukrepe in zasegle zaščitno osebno opremo, maske, ali pa medicinsko opremo, sploh glede na to, da so bili vsi glede tega v obupnem stanju. Sedaj, ko smo sredi drugega vala, tisti, ki ni imel neposredne izkušnje, misli, da je virus nekaj, kar bo šlo mimo njih, in da če bo šlo na drugega, bo to problem drugega, in tu ponovno trčimo na vprašanje odgovornosti ne samo do sebe, temveč tudi do drugih, je povedal predsednik vlade.

Na vprašanje o tem, kaj smo se naučili iz spomladanske krize tudi v smislu delovanja gospodarstva, je predsednik vlade dejal, da je bilo že na začetku epidemije jasno, da tudi po tem, ko bo virus obvladan, nekatere stvari ne bodo več takšne kot so bile prej. Ob tem je navedel primer, da kdor je živel od tega, da je organiziral obiske čezocenskih ladij, bo moral najbrž organizirati kaj drugega, saj so to plavajoči “wuhani”.

“Tisti, ki jim je to bila neka osnovna dejavnost, se bodo seveda zaradi te nove normalnosti morali preusmeriti na nekaj drugega,” je  povedal predsednik vlade Janez Janša. Država zaenkrat namerava do konca leta plačevati tistim, ki so zaradi koronavirusa ostali brez dela, samo teh sredstev bo enkrat zmanjkalo in tu se je treba preusmeriti. Spomladi slika ni bila tako čista, sedaj pa se dokaj natančno ve, katere dejavnosti so najbolj prizadete, in v pomoč tem dejavnostim je usmerjen peti protikorona paket,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da so za to namenjena sredstva lastnih virov, zadolževanja ter evropskih skladov.

Obseg evropskega denarja, ki bo na voljo, je daleč največji doslej, tako da če bo virus obvladan do polovice naslednjega leta, potem tudi posledice za gospodarstvo ne bodo takšne, kot so bile po zadnji finančni krizi in bomo lahko ponovno rastli naprej, je povedal premier. Prav tako je izrazil prepričanje, da bo evropska znanost zmogla razviti in izdelati učinkovito cepivo proti virusu. Ob tem je opozoril na pomen medijev in odgovornost tistih, ki vplivajo na javno mnenje. “Ta odgovornost še nikoli ni bila tako velika,” je poudaril premier.

Odgovornost medijev še nikoli ni bila tako velika!

Predsednik vlade je v nadaljevanju povedal, da so vsepovsod v svetu v stroki mnenja glede koronavirusa razdeljena ter da to ni nič posebnega, vendar pa je po njegovih besedah Slovenija posebna v tem, da del tistih, ki ustvarja javno mnenje pri nas te razlike prikazuje izkrivljeno in drugače kot povsod drugod po svetu. Ob tem je izpostavil situacijo na nacionalni televiziji, kjer so v oddaji želeli predstaviti obe plati mnenj glede koronavirusa.

“Medtem, ko direktor NIJZ predstavlja 90% stroke, na drugi strani prikažejo še nekoga, ki predstavlja 1% stroke, in tega se ne more postaviti enakovredno, kajti prav to dela škodo,” je povedal predsednik vlade.

Poudaril je tudi, da je svetovalna skupina ministrstva za zdravje, predstavila oceno razvoja dogodkov, na podlagi katerega je vlada pripravila načrt ukrepanj in kot dva osrednja problema predstavila kapacitete našega zdravstvena sistema ter mentalno zdravje naroda, pri čemer je poudarila vprašanje odgovornosti. Po besedah predsednika vlade torej tudi tu ponovno trčimo na vprašanje odgovornosti, ki je temeljno.

“Slovenija nima teritorijev, kjer bi živeli posebej mladi in posebej starejši, živimo skupaj, situacije so mešane, in tu moramo biti sposobni več odgovornosti in solidarnosti,” je povedal premier in dodal, da smo kot družba pred vprašanjem, ali bo neka neodgovorna manjšina, ki je zelo glasna zaradi medijske podpore, ogrozila vse nas, na način, da bo ponovno treba iti v zapiranje javnega življenja, da bo prišlo do gospodarske škodo in bistvenega padca standarda ter rušenja medsebojnih odnosov.

Predsednik vlade Janez Janša v nadaljevanju obširneje spregovoril o evropskih sredstvih, ki jih imamo kot država na voljo, nato pa spregovoril še o tem, ali lahko na družbo bolj vpliva epidemija ali kibernetski napad.

Na vprašanje o tem, ali je od komisarja za krizno upravljanje v času pandemije pričakoval več, je premier odvrnila, da je resor kot je postavljen, namenjen temu, da Evropa pomaga drugim, predvsem v smislu zagotovitve humanitarne pomoči v Evropi in izven.

“V Evropi je to bilo mišljeno predvsem v primeru potresov, poplav, naravnih nesreč, nikoli pa ni bil ta instrument predviden v smislu, da se kot Evropa soočimo z nečim, kar prizadene vse,” je dejal premier.

Resor je zelo hitro reagiral ob potresu v Zagrebu, pa tudi v spopadu med Armenijo in Azerbajdžanom, “ko pa je šlo za pandemijo, pa ni bilo ne načrta, ne kapacitet in komisar ni mogel ničesar narediti, morda bi edino lahko pospešil izdelavo načrtov proti pandemiji”.

Predsednik vlade je tudi opozoril, da se v tem trenutku vzpostavljajo evropska skladišča zaščitne opreme, da se bo pomagalo državam, ki same tega ob ponovitvi krize ne bodo zmogle.

Kapacitete našega zdravstvena sistema so pod povprečjem Evrope

Kot ključni ukrep za zajezitev širjenja virusa spomladi je ocenil zaporo gibanja na občine z izjemami kot je gospodarstvo. Ob tem je izpostavil zavedanje, da je šlo za ukrep, ki je resnično omenil svobodo in ki so mu mnogi nasprotovali, a “če tistega ne bi sprejeli, virusa ne bi zaustavili.”

“Temu ukrepu se lahko izognemo samo v primeru, da bomo toliko odgovorni kot smo bili spomladi in da bo tako odgovorna velika večina državljanov. Kapacitete našega zdravstvena sistema so pod povprečjem Evrope. Ključni dejavnik, ki kaže, kje smo in kako bomo v nadaljevanju ukrepali, pa je zasedenost bolniških postelj,” je povedal Janša.

Po besedah predsednika vlade Janeza Janše bo glede na nekatere parametre, ki jih je strokovna skupina določila, odvisno, katere ukrepe iz načrta za drugi val epidemije bo vlada tudi sprejela.

MR