Slovensko kmetijstvo se zaradi podnebnih sprememb vse pogosteje sooča s sušami, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo. Po poročanju spletnega portala net-tv.si je bila v zadnjih dveh desetletjih škoda zaradi suše ocenjena na več kot 500 milijonov evrov, kar jasno kaže na nujnost razvoja namakalnih sistemov.
Kljub sprejetim strategijam in razpoložljivim sredstvom Slovenija na tem področju še vedno zaostaja. V Podravju so bili načrti za več tisoč hektarjev namakanih površin uresničeni le delno. Glavni razlogi so pomanjkanje soglasij lastnikov zemljišč ter visoki stroški projektov. Kot navaja net-tv.si, se je na območju Kidričevega vendarle zgodil premik, saj so kmetje podprli projekt namakanja približno 1.200 hektarjev.
Razprava o stroških in smiselnosti centraliziranih projektov ostaja odprta. Nekateri kmetje opozarjajo, da so lokalne, manjše rešitve lahko bistveno cenejše in bolj prilagodljive. Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da brez sistemskega pristopa in dolgoročne podpore namakanje ne bo doseglo zastavljenih ciljev.
MR
