Letošnji Frankfurtski knjižni sejem (FKS), ki bo potekal med 18. do 22. oktobrom, bo že 75. po vrsti. Tokratni sejem namerava v polarizirajočih časih mednarodnih prelomov ponuditi prostor za razumevanje in dialog ter v svet poslati pomembna literarna in družbenopolitična sporočila. In na njem bo častna gostja prav Slovenija, ki je ta naziv prevzela lani od Španije.
Španija se je lani predstavljala pod sloganom Iskriva ustvarjalnost, Slovenija pa bo mednarodnim založnikom in bralcem svojo knjižno ustvarjalnost predstavila s sloganom Satovje besed. Glavne teme Slovenije naj bi bile inovativnost in ustvarjalnost majhnih založb, pomen branja knjig ter evropska jezikovna raznovrstnost. Slovenija naj bi tako pripravila 250 dogodkov ter predstavila 65 piscev, od tega 34 avtoric in 31 avtorjev.
V ospredju bodo po besedah kuratorja programa Mihe Kovača avtorji z največ prevodi v tuje jezike, med njimi v nemščino. Pri tem je izpostavil Slavoja Žižka, Evalda Flisarja, Draga Jančarja, Gorana Vojnovića, Aleša Štegra, Lilo Prap, Manico Musil, Jano Bauer. Predstavili naj bi tudi tudi zamejske avtorje, kot so Florjan Lipuš, Dušan Jelinčič in Maja Haderlap, žanrsko literaturo ter nekaj že preminulih avtorjev, med njimi Slavka Gruma, Srečka Kosovela, Tomaža Šalamuna, Marušo Krese in Almo Karlin, ki ji bo v Haus am Dom posvečena posebna razstava.
In ravno ob tem naštevanju avtorjev pridemo do presenetljivega podatka. Boris Pahor je očitno črtan s seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljeni na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Ena prvih, ki je opozorila na to anomalijo je poslanka iz okolice Ptuja, Suzana Lep Šimenko v poslanskem vprašanju. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke sedaj zahteva sklic nujne seje Odbora za kulturo na to temo.
Spomnimo, Boris Pahor je eden najbolj prevajanih umetnikov z viso06ko kvalitetnim literarnim opusom ter prejemnika priznanja Državljan Evrope.
Nesporno je, da je Boris Pahor slovenski in evropski umetnosti in kulturi po drugi svetovni vojni z močnimi eksistencialnimi in angažiranimi družbenimi vsebinami ter visokimi estetskimi in moralnimi standardi vtisnil pečat na tako globinski ravni, da mimo njega ne bo mogla niti globalizirana in tehnologizirana sodobnost. Zato ga ne bi smeli zaobiti in je njegov formalistični izbris iz seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljeni na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu, nerazumen in skrajno nerazumljiv.
Odzvala se je tudi literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica in dolgoletna sodelavka
Borisa Pahorja Urška Perenič, ki je bila tudi članica programsko-projektne skupine za
letošnji FKS. Zapisala je: »Pri vsem je edino spodbudno, da se je zadeva po mojem
opozorilu slovenski javnosti začela sanirati, četudi niti približno v smeri, ki je bila
zastavljena, tudi ne v smeri, ki bi je bil, bodimo pošteni, Pahor vreden.« Dodala je še:
»Kot literarna zgodovinarka najenergičneje nasprotujem temu, da se literarni opus
Borisa Pahorja tlači samo med pričevanjsko literaturo. To je polnovredna literatura, kar
so Pahorju priznali ne samo slovenski kritiki, ampak tudi svetovna javnost: laična in
strokovna. Pahorjev opus je preprosto prevelik, da bi bil reprezentatiran samo skozi strip,
kajti originala ne more nadomestiti ničesar! Ne verjamem niti, da bi Slovenci onstran
državne meje ne imeli literata, ki bi bil vreden predstavitve v Frankfurtu. Na seznamu pa
ni nikogar.« Obenem je še poudarila, da več uglednih slovenskih kulturnikov in
poznavalcev knjižnega trga deli mnenje, da je Boris Pahor zgolj vrh ledene gore. »Gre
za vprašanje naše narodne biti. Tako je Drago Jančar, ki je eden naših najbolj plodovitih,
najbolj prevajanih in v srednjeevropskem prostoru najbolj vpetih avtorjev, hkrati pa najbrž
najresnejši kandidat za Nobelovo nagrado, samo eden izmed približno šestdesetih
avtorjev, med katerimi ni nikakršne hierarhije. V vlogi glavnega govornika bi si tako
mnogokdo predstavljal prav njega, ne pa nekoga, ki je bil tako skeptičen do slovenske
literature.«
Vir: sporočilo za javnost
Iz zgoraj navedenih razlogov zahtevamo sklic nujne seje Odbora za kulturo.
Celotna zahteva za sklic se nahaja v priponki.
