Leta 1984 je bil Emil Drev imenovan za župnika pri sveti Barbari in že dobrih štirideset let z župljani deli dobro in slabo, poskrbel je za prenovo vseh cerkvenih objektov v župniji, dobre odnose je navezal z vodstvom lokalne skupnosti in tudi z vsemi društvi. Bil je tudi dekan završke dekanije, član duhovniškega sveta mariborske škofije in še marsikaj bi lahko dodali.
Župnik Emil Drev ima sloves zelo spoštovanega in cenjenega župnika, ki kljub svojim letom in bolezni ne ostaja križem rok, temveč pri sveti Barbari želi še kaj postoriti ter doprinesti krajem in ljudem. Ob prazniku občine Cirkulane pred letom je župnik Emil Drev prejel plaketo občino Cirkulane v znak zahvale in hvaležnosti za vso požrtvovalno delo in prispevek k razvoju, prepoznavnosti in delovanju kraja in občine Cirkulane.
V dneh letošnjega občinskega praznika pa je nastal tudi kratek intervju z župnikom Emilom Drevom, ki se svojega prihoda v župnijo svete Barbare takole spominja: »Prihod v Cirkulane je bil nepričakovan, bil sem namreč že določen na drugo mesto v Savinjski dolini, pa se je izkazalo, da pri sveti Barbari potrebujejo novega župnika in tako sem potem sprejel škofov predlog. Pri sveti Barbari je takrat še živel starejši duhovnik Jože Krošl, znan učenjak s področja sociologije, ki je v tej župniji deloval skoraj 30 let. Lepo in hitro sva se ujela, že od prej sem ga poznal kot profesorja na fakulteti, življenje v župniji pa je, kljub nekaterim neurejenim okoliščinam, teklo dobro in kaj hitro sem se moral sprijazniti, da je tukaj drugače, kot je bilo v župniji na Koroškem, kjer sem prej deloval.”
“Ko danes gledam nazaj lahko rečem, da je bilo dobro in da smo dobro štartali, lotili smo se mnogih projektov; tako v gospodarskem, kot pastoralnem smislu. V tistih časih smo imeli tudi veliko mladine in pokazale so se potrebe za gospodarske rešitve, zlati na objektih, ki jih v majhni župniji ni malo. Takoj sem v župniji izpostavil vse svoje moči in zmožnosti, pa tudi z ljudmi smo se zelo hitro ujeli, saj je do mojega prihoda tod vladala močna distanca med župniščem in krajani. Trudil sem se biti enak z enakimi in zlasti s preprostimi ljudmi, pa tudi z inteligenco, kolikor jo je bilo v teh krajih, smo se zelo hitro ujeli in marsikaj je bilo potem lažje. Dobro voljo in skupno moč smo združili, pa je šlo hitro naprej.«
Gospod Drev, ko se ozrete nazaj v vsa leta vodenja župnije, na kaj ste še posebej ponosni, katere ideje in načrte ste uspeli uresničiti s pomočjo župljanov?
Emil Drev: »V župniji sem že dlje časa in v tem obdobju se je dobrih, pa tudi manj dobrih stvari veliko naredilo. V ospredju je bila obnova sakralnih objektov, ki je bila tudi zelo potrebna in k obnovi smo pristopili s strokovnimi delavci, da je stvar bila izvršena kvalitetno. Pri mnogih objektih je bilo potrebno posegati v same temelje in kar dve stavbi smo uspeli že v temelju rešiti. Nismo delali na pamet, ampak kolikor se je delo smo upoštevali priporočila in opombe Zavoda za spomeniško varstvo in druge strokovne službe.”
“V tem trenutku se človek zaveda, da so objekti, kot je župnijska cerkev sv. Barbare v Cirkulanah in vse tri podružnice, danes dokaj dobro urejeni. Spomniti želim še na nabavo novih orgel, novih klopi v župnijski cerkvi, obnove strehe in še veliko drugega, kar nam je uspelo urediti. Počutim se uspešnega, ko govorim o tem in tudi s strani ljudi čutim, da so notranje zelo zadovoljni in ni čudno, saj so tudi sami veliko pomagali. Uspehe delim skupaj z njimi.«
To dobro povezanost in sodelovanje ste našli tudi z lokalno skupnostjo. Koliko vam to dejansko pomeni?
Emil Drev: »Veliko. Spominjam se, ko sem prišel v to skupnost, prvih stiskov, tudi s takratno oblastjo. Nisem imel nekih konfliktov in nesoglasij z ljudmi, ampak v tistem času smo to sprejemali in delali, kolikor je bilo mogoče. Kasneje pa je bilo drugače, vedno smo dobro, pozitivno sodelovali; tako s strani šole, pa najprej skupne, nato samostojne občine. Vedno sem imel občutek, da smo imeli korektne odnose, zmeraj smo našli dober dialog, dober dogovor, bili smo drug drugemu v pomoč. Najbolj je pomembno, da živimo v nekem sožitju in dobrih odnosih.«
Ti haloški kraji in ljudje so vam po vseh teh letih delovanja v župniji že prirasli k srcu, zato se verjetno že čutite tudi domačina?
Emil Drev: »Po tolikih letih pa človeka kar precej osvojijo pokrajina, okoliščine, ljudstvo s katerim sodeluješ in živiš, pa tudi sam se počutiš vedno bolj enakopravnega. Obstajajo različne možnosti, da še naprej gradimo dobre odnose. Od začetka nekaterih okoliščin nisem prav dobro razumel, saj sem prej deloval v drugem okolju, ko pa sem prišel v te kraje, pa sem začutil pristno naravno človečnost ljudi in to mi je dalo pogum in korajžo, da sem se hitro uspel povezati z njimi in vzpostaviti dobre, konkretne kontakte z vsemi generacijami. Vživljanje v to okolje je bilo polno otipljivih uspehov in tako smo lahko potem lažje delovali tudi na konkretnem pastoralnem delu; tako pri verouku, srečevanjih raznih skupin v župniji, s sodelavci odborov. Skupaj smo, vsaj danes tako upam, naredili nekaj uspešnega in potrebnega za ta kraj, pa tudi sam se poskušal čim bolj vživeti v te kraje, razmere in ljudi.«
V župniji je potrebno zmeraj kaj postoriti. Kakšni so vaši načrti, kaj bi še radi naredili in uresničili?
Emil Drev: »To je dobro vprašanje … Leta minejo in kakšnih velikih pričakovanj ni, ampak res pa je, da še vedno lahko človek naredi nekaj dobrega za človeka, pozitivnega za družbo in tukaj bi rad vztrajal naprej. Bo že držalo, da so me že doletele pomanjkljivosti v zdravju in moči, tako da vsega, kar imam v mislih, da bi lahko naredil, se najbrž nikoli ne bo dalo dokončati, pa še mojemu nasledniku bi bilo potem dolgčas.”
“Ampak človek mora stalno ostati v neki določeni napetosti, aktivnosti, da je potem tudi njegov zaključek aktiven. Njegovo delo, njegove besede, odnosi, ki so se gradili, pa vendarle ostajajo. Želim, da bi ti odnosi bili živi v ljudeh, saj je v tem obdobju kar malo krize v dobrih odnosih med ljudmi.«
Občina Cirkulane v teh dneh praznuje občinski praznik. Gospod Drev, kaj bi ob tej priložnosti zaželeli občanom in vodstvu lokalne skupnosti?
Emil Drev: »Občina Cirkulane je danes občina, v kateri se dobro počutimo in poteza za samostojno občino je bila dobra, to smo že lahko spoznali. V domači lokalni skupnosti se počutimo bolj doma in pomagamo soustvarjati kraje in človeške odnose med nami. Kot duhovnik v občini Cirkulane nisem imel nikoli težav, nasprotno velikokrat je tudi širša skupnost uspešno in zelo aktivno priskočila na pomoč, zlasti ob težjih in večjih obnovah v zadnjih letih. Že zmeraj živimo v neki zagnanosti in v svoji občini želimo delati dobro, saj nas ta skupnost povezuje. Prav je, da občani v sebi nosijo nek ponos, veselje, zadoščenje, da smo lahko skupaj gradili, živeli, ustvarjali in tudi sprejemali mnoge nove dosežke, ki so bili ustvarjeni. Vodstvu občine želim, da takšno pozitivno delo nadaljuje tudi naprej.«
TM
