»Planinstvo je način življenja«
Planinska zveza Slovenije je ena največjih in najbolj množičnih nevladnih prostovoljnih organizacij v Sloveniji, z dolgo tradicijo. Planinstvo na Slovenskem je predstavljeno kot način življenja in tako ti ga opiše domala vsak planinec. Planinstvo je eden najmnožičnejših športov v Sloveniji, razlogov za navdušenje Slovenk in Slovencev nad gorami pa je mnogo. Zagotovo je to povezano z lego naše države, z odličnimi pogoji, ki jih imamo – veliko planin, gorskih vrhov, planinskih poti, koč, društev . . . Slovenske gore letno obišče okrog 2 milijona planincev.
Svoj fenomen so tudi označene planinske poti, ki potekajo skoraj na vse vrhove po vsej Sloveniji in mi smo se tokrat ustavili v Halozah. Tam so ta konec tedna planinci, člani PD Cirkulane obeležili 10. obletnico delovanja društva in na srečanju v planinski druščini smo na kratko poklepetali z dolgoletnim izkušenim planincem, Mariborčanom Igorjem Oprešnikom, predsednikom Meddruštvenega odbora planinskih društev Podravja, sicer pa članom Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (PZS). Igor je pred šestimi leti s prijatelji ustanovil Kolesarsko-pohodniško društvo Hej, gremo naprej, ki šteje že 186 članov, Igor pa je tam tudi predsednik, ki ponosno pove, da v njegovem društvu delajo nove, zanimive programe in s tem privabljajo tudi mlade planince.
A ker je Igor Oprešnik predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev Podravja, enega od dvanajstih v Sloveniji, nas je najprej zanimala organiziranost planincev na območju Podravja.
Igor Oprešnik: »Smo nekakšna vez med društvom in PZS V podravskem odboru je 37 planinskih društev in redno se predsedniki dobivamo na sestankih, obravnavamo problematiko Planinske zveze Slovenije (PZS) in vse aktualne zadeve. Kar se dogovorimo v Podravju, potem kot predsednik to prenesem na PZS. Pod naše okrilje spada ogromno planinskih poti in zelo aktivni smo markacisti. Morda samo za primerjavo, da imamo v Sloveniji 10.004 km planinskih poti, okrog desetino – 1.114 km planinskih poti pa vzdržujemo v meddruštvenem odboru Podravja. Po številu članov smo na četrtem mestu, po številu društev pa smo tretji in zelo močni, zato se naš glas pogosto sliši tudi v Ljubljani. Zelo smo aktivni in verjamem, da bo tako ostalo tudi v bodoče.«
Kaj pa je med planinci trenutno najbolj aktualno, s čim se največ ukvarjate in kaj rešujete?
Igor Oprešnik: »Trenutno so v ospredju priprave na skupščino PZS in najbolj »vroča« tema so trenutno planinske poti, saj PZS urejuje kataster planinskih poti. V zadnjem letu smo imeli kar nekaj usklajevanj, saj nam je Zakon o planinskih poteh na državni ravni že leta 2007 naložil, da moramo narediti skrbniške pogodbe. Te smo z društvi in na meddruštvenih odborih usklajevali v zadnjem letu. Po naših predlogih je nastala skrbniška pogodba. In še nekaj planinci izpostavljamo v zadnjem času … PZS ima sedež v Ljubljani, na Dvorakovi 9 in ta stavba je že precej v letih, zato razmišljamo o selitvi na novo lokacijo, kar bi bilo smiselno in to pa želimo urediti še v mandatu sedanjega predsednika Bojana Rotovnika. Želimo, da bi bil sedež PZS na bolj dostopni točki in ne v centru Ljubljane.«
Veliko Slovenk in Slovencev je zelo naklonjenih planinstvu in za to imamo naravnost čudovite pogoje v naravi. Kje pa je slovensko planinstvo v Evropi?
Igor Oprešnik: »Slovenija se ponaša z lepim sloganom Planinstvo kot način življenja in veseli smo, da se je po zadnjih anketah okrog 300 tisoč Slovencev opredelilo za planince. Zanimiv pa je drug podatek, da je članov PZS nekaj čez 55 tisoč, torej imamo še veliko potenciala za v prihodnje. Ko pa sprašujete o pomenu slovenskega planinstva v Evropi, pa bi dejal, da smo zelo cenjeni, še posebej cenjeni pa so naši vrhunski alpinisti. Dosegajo cilje, smeri, o katerih lahko nekateri samo sanjajo. Kadar je beseda o planinstvu v Evropi, je PZS zraven, pri pogovorih imamo zmeraj kvalitetne sogovornike. Veliko delamo in se trudimo tudi na področju promocije.«
Zgodaj spomladi se o planinstvu veliko govori, v teh dneh pa žal s precej grenkim priokusom, saj je bilo v gorah kar nekaj hudih nesreč s smrtnim izidom. Umrli so izkušeni planinci. Kako planinci to sprejemate in dojemate?
Igor Oprešnik: »Planinstvo je način življenja in ko planine enkrat vzljubiš, ti to ostane kot del življenja. Planinstvo ti zleze pod kožo, kajti vse tegobe tega sveta je resnično lahko pozabiti tam zgoraj, v čudoviti pokrajini, med čudovitimi ljudmi, ki spoštujejo drug drugega. Planine ne dopuščajo napake, nesreče se dogajajo, tudi najbolj izkušenim planincem. V planinah, tam višje, te vsaka majhna napaka lahko stane življenja. Naš očak Triglav gor spusti veliko planincev, nekatere pa žal želi za sebe. To so trenutki, ki jih planinci srečujemo, se kateri se moramo soočiti in tako bo verjetno tudi ostalo. To so žal črne pike …«
Se vas te hude nesreče v gorah zelo dotaknejo, zelo prizadenejo?
Igor Oprešnik: »Seveda nas to prizadene, temu se ne da izogniti. In ko smo na planinskih poteh, ko vidimo table z napisi, imena umrlih v gorah, nas prizadene, posebej hudo pa je, ko izveš, da je umrl nekdo, ki je še komaj začel živeti. Dotakne se nas, poskušamo dojeti, drugače kot nekdo, ki ni planinec, a moramo dalje. Ko planinci odhajajo na najvišje gore sveta so pripravljeni na vse, tudi na trenutek, ko se zgodi kaj nepredvidljivega, nesreča, ko moraš pustiti prijatelja in iti dalje, če želiš preživeti. Tega ne moremo preprečiti, žal.«
Tokrat ste na obisku na območju slikovitih Haloz, ki ima posebno mesto na planinskem zemljevidu. Slovenija je zelo raznolika in planincem ponuja nešteto poti, lepot, … Verjamem, da zelo dobro poznate Haloze in tukajšnje poti?
Igor Oprešnik: »Haloze so posebne in kot pravimo planinci, je v Halozah veliko višincev. Haloze te fascinirajo v vseh letnih časih, še posebej zanimivi pa so tukajšnji domačini. V Halozah so doma gostoljubni ljudje, ki ti na vsakem koraku ponudijo pomoč, te postrežejo prostovoljno, tudi zaradi tega je to območje nekaj posebnega. Planinci smo tukaj dobrodošli, ljudje živijo s planinstvom in z društvi.«
»ČE GREDO OTROCI Z LJUBEZNIJO V PLANINE, BODO ZAGOTOVO OSTALI PLANINCI.«
Kako pa navdušiti ljudi za planinstvo? Imate kakšne poseben napotek, kako se tega lotiti?
Igor Oprešnik: »Vsi, ki delamo v planinstvu, se za nove člane trudimo iz dneva v dan. Ustvarili smo različne slogane, delamo zloženke, povezujemo se s šolami, mladim želimo ponuditi planinstvo kot nekaj enkratnega. Ampak mladi so navdušeni za planinstvo in o tem se tudi sam velikokrat prepričam, ko grem na Pohorje in jih srečujem mnogo več, kot pred desetimi ali petnajstimi leti. K temu veliko pripomorejo tudi televizijske oddaje, spletne strani, a zelo pomembno vlogo imajo društva na lokalni ravni, ki spodbujajo mlade in to že v šolah. In če gredo otroci že z ljubeznijo v planine, bodo zagotovo ostali planinci. Moramo pa še veliko delati na tem in če bomo mladi generaciji ponudili prave planinske programe, potem bodo prišli zraven in bodo radi hodili v planine.«
TM, Foto: TM, arhiv GZS
