Slovenija se je znašla na prelomni točki, kjer je demokracija ogrožena, vladajoča koalicija pa brezsramno spodkopava temelje pravne države in svoboščin. Dogajanje, ki ga vse bolj zaznamuje zloraba oblasti, poskusi utišanja opozicije in omejevanje svobode izražanja, nas opozarja, da fašizem pod krinko “svobode” ni več zgodovinski pojem, temveč realnost današnjega časa.
Sodni zaostanki in pritožbe: znak razpada pravne države
Podatki so neizprosni. Število nerešenih sodnih primerov in zaostankov se ne zmanjšuje, temveč vztrajno raste, kot kažejo najnovejše statistike. Število pritožb na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se je povečalo za kar 241 %, kar jasno kaže na nezaupanje državljanov v domače sodstvo. Slovenija, ki je med evropskimi državami v vrhu po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev, kljub temu tone v neučinkovitosti in selektivnem pravosodju.
Napadi na svobodo izražanja in mirne shode
Ko je 2.000 državljanov mirno izrazilo svoje nestrinjanje s krivičnimi sodbami pred celjskim sodiščem, je vladajoča politika, namesto da bi poslušala glas ljudstva, začela z diskreditacijami. Poslanka Gibanja Svoboda, Lena Grgurevič, je v svojem govoru na odboru za pravosodje jasno pokazala, da koalicija ne priznava mirnih shodov kot legitimnega izraza demokracije. Njena vloga, ki jo mnogi označujejo za inkvizitorsko, razkriva, kako oblast sistematično poskuša utišati kritiko in opozicijo.
Sodniki in politika: nevarna sprega
Posebej skrb vzbujajoča je povezanost sodstva z levimi političnimi strankami. Dva sodnika, ki sta serijsko sodila nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, sta bila člana stranke Socialni demokrati. Vse njune sodbe so bile razveljavljene, a odgovornost za zlorabo pravosodja ni bila nikoli prevzeta. Hkrati sodniki, kot je Zvjezdan Radonjić, ki so si drznili soditi pravično in po zakonih, končujejo v lisicah.
Selektivna pravosodna praksa
Sodni zaostanki in oprostilne sodbe za politično povezane osebnosti, kot je Zoran Janković, kažejo na dvoličnost pravnega sistema. Medtem ko so grožnje s smrtjo in nasilni protesti v prejšnjem mandatu ostali nekaznovani, so mirni shodi državljanov danes označeni kot napad na pravno državo. To je simptom režima, ki ga ne vodi pravica, temveč politični interesi.
SDS kot edini branilec demokracije in pravne države
V tem kaosu je Slovenska demokratska stranka (SDS) edina politična sila, ki dosledno opozarja na sistematične zlorabe oblasti in brani demokratične vrednote. Kot je poudaril Janez Janša, je kritika v demokraciji ne le dovoljena, temveč nujna. Toda današnja oblast, ki jo vodi Gibanje Svoboda, dojema kritiko kot napad in vse glasove opozicije označuje za sovražnike pravne države.
Fašizem pod novo preobleko
Današnje dogajanje nas opozarja, da se fašizem lahko vrne pod drugačno ime. Gibanje Svoboda in njihova politika, ki zavrača dialog in spodkopava temeljne pravice, sta jasen signal, da demokracija v Sloveniji potrebuje odločno obrambo. SDS ostaja ključni branik svoboščin in zagovornik slovenskega naroda, ki se zaveda, da je tišina v trenutkih zatiranja najslabša izbira.
Če ne bomo ukrepali zdaj, bo demokracija v Sloveniji ostala le še spomin. Fašizem pod krinko “svobode” že trka na vrata, in le SDS stoji med ljudstvom ter popolno zlorabo oblasti.
MR
