Slovenske javne finance vse bolj izgubljajo ravnotežje. Najnovejši podatki kažejo na izrazit razkorak med hitro rastočimi izdatki države in bistveno počasnejšo rastjo prihodkov – trend, ki po ocenah strokovnjakov povečuje tveganje za dolgoročno fiskalno nestabilnost.
Po ugotovitvah Fiskalnega sveta se je rast izdatkov v letu 2025 več kot podvojila in dosegla 11,6 odstotka, kar je bistveno več kot leto prej. Glavni razlogi so rast stroškov dela zaradi plačne reforme, povečanje socialnih transferjev ter obsežnejše investicije. Vzporedno s tem pa prihodki niso sledili tej dinamiki – njihova rast se je upočasnila na 8,1 odstotka.
Primanjkljaj narašča, pritisk na proračun se stopnjuje
Takšno razhajanje ima neposredne posledice. Primanjkljaj sektorja država se je povečal na 2,5 odstotka BDP, kar je skoraj trikrat več kot leto prej. Tudi začetek leta 2026 ne prinaša izboljšanja: v prvem četrtletju je državni proračun že ustvaril približno 700 milijonov evrov minusa.
Največji pritisk na odhodke ostajajo:
– višje plače v javnem sektorju,
– rast socialnih transferjev,
– povečane investicije,
– dodatna sredstva za zdravstvo.
Gospodarstvo se umirja, prihodki pa temu sledijo
Na drugi strani prihodki ne dohajajo več porabe. Razlogi so slabši poslovni rezultati podjetij, umirjanje trga dela in počasnejša rast davčnih prilivov. Čeprav nekateri viri, kot so DDV in evropska sredstva, še prinašajo dodatna sredstva, to ne zadostuje za pokritje hitro rastočih izdatkov.
Opozorila pred nadaljevanjem takšne politike
Takšna dinamika javnih financ odpira resna vprašanja o vzdržnosti proračunske politike. Če se trend nadaljuje, bo država prisiljena v dodatno zadolževanje ali pa v prihodnje rezanje izdatkov.
Fiskalni svet ob tem opozarja tudi na zaostrene razmere na finančnih trgih, kar pomeni, da bi lahko bilo prihodnje zadolževanje dražje. Slovenija je sicer del letošnjega dolga že zagotovila v ugodnejših pogojih, vendar to ne zmanjšuje tveganj za prihodnost.
Za letos je predviden proračunski primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov, kar dodatno potrjuje, da javne finance vstopajo v obdobje povečanega pritiska.ž02
