V času pred volitvami v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) smo se pogovarjali z Dominikom Lenartom, kmetom iz okolice Ptuja in kandidatom za te pomembne volitve. G. Lenart je skozi pogovor poudaril pomen kmetijstva kot temeljne panoge, ki ne samo ureja krajino, ampak skrbi tudi za samooskrbo in zdrav kmečki razum.
Kratka predstavitev in začetek poti v kmetijstvu
Dominik Lenart je mož, oče dveh hčera in že več kot desetletje lastnik kmetije, ki jo vodi s svojo ženo. »Kmetijo sva prevzela pred dvanajstimi leti od mojih staršev,« pojasnjuje in dodaja, da je bil že od otroštva odločen, da bo postal kmet. »Vedno sem imel željo delati v tem poklicu, nikoli nisem razmišljal o čem drugem,« pove o svoji predanosti kmetijstvu. Na kmetiji, ki se nahaja v okolici Ptuja, skrbijo za 100 molznic in obdelujejo 120 hektarjev kmetijskih površin.
Živinoreja in izzivi kmetijske panoge
Lenart se ukvarja predvsem z živinorejo, kjer pridelujejo lastno krmo za živino in se osredotočajo na vzrejo krav molznic. »Od leta 2019 imamo registrirano tudi dopolnilno dejavnost predelave mleka – sirarstvo, za katero skrbi moja žena Anja,« dodaja. Glede trenutnega stanja v kmetijstvu opozarja, da se mnoge kmetije zapirajo, predvsem tiste, ki se ukvarjajo z mlečno prirejo, saj je ta panoga med najbolj zahtevnimi. »Če se cene ne bodo dvignile, bomo v naslednjih petih letih neoskrbni tudi z mlekom,« opozarja.
Odkupne cene in težave v trgovskih centrih
Ena izmed največjih težav, s katero se srečujejo kmetje, je velika razlika med odkupnimi cenami, ki jih prejemajo, in cenami, ki jih vidimo v trgovskih centrih. »Na dolgi rok to pomeni vse manj naše kakovostne hrane na policah in več slabše hrane iz uvoza,« pravi Lenart. Opozarja, da slovensko kmetijstvo »umira na obroke« in da bi morala država poskrbeti, da se najprej odkupijo domači pridelki po znosnih cenah, ki bi kmetom omogočile dostojno življenje.
Samooskrba: Pomen domače hrane v vzgoji in izobraževanju
Lenart meni, da bi morali že otroke v vrtcih začeti učiti o pomenu domače hrane. »Šole in vrtci bi morali naročati več lokalno pridelane hrane, a tega ni dovolj,« pravi in opozarja, da bi bilo treba več hrane iz domačih kmetij vključiti v javne zavode. Le tako bomo, po njegovem mnenju, lahko ohranili stabilno samooskrbo v prihodnosti.
Kmet sem in kmet bom ostal.
Kritika kmetijske politike in vloga organizacij
Glede trenutne kmetijske politike Lenart izraža nezadovoljstvo. »Kmetijska politika se trenutno ukvarja z vsem drugim, le s kmetovanjem ne,« pravi in dodaja, da prevelik vpliv na politiko izvajajo različne organizacije, ki nimajo neposredne povezave s kmetijstvom. »Potrebno bo začeti uporabljati zdravo kmečko pamet,« zaključuje kritično.
Zavzemanje za prihodnost kmetijstva
Če bo izvoljen v svet KGZS, se bo Lenart zavzemal za več pravic mladih kmetov in stabilizacijo družinskih kmetij. Med prioritetami izpostavlja povečanje samooskrbe s hrano, ohranitev obsega živinoreje in izboljšanje nadzora nad prehrano v javnih zavodih. Prav tako se bo zavzemal za ureditev plačil OMD in zmanjšanje števila zveri, ki po njegovem mnenju ogrožajo trajnost v gozdovih in kmetijstvu.
| Dominik Lenart, kmet z več kot desetletnimi izkušnjami, je odločen, da bo še naprej branil interese kmetijstva. »Kmet sem in kmet bom ostal,« pravi in dodaja, da je kmetijstvo časten poklic, ki si zasluži več pozornosti s strani države in politike. |
