Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je na slavnostni prireditvi Nove univerze kot častni govorec naslovil tematiko krize zahodne civilizacije in prežemanja družbe s t.i. prebujenskimi idejami, ki spodkopavajo temelje razuma, svobode govora in znanstvene metode. Janša je opozoril, da je akademski svet, nekoč utemeljen na iskanju resnice, danes prežet z ideologijami, ki namesto meritokracije postavljajo v ospredje kulturni relativizem, enakost rezultatov in politično korektnost.
Izguba resnice v akademskem svetu
Janša je v nagovoru poudaril, da so univerze v preteklosti slonele na vodilih, kot so resnica, znanost in svoboda govora, kar je omogočilo napredek zahodne civilizacije. A danes se, kot opozarja Gad Saad v svoji knjigi Parazitski um, v akademskem prostoru vse bolj poudarja ideje socialne pravičnosti, raznolikosti in kulturne kompetentnosti, kar ustvarja umetna nasprotja med razumom in čustvi ter uničuje temelje zdrave logike.
Prebujenstvo kot nova oblika razrednega boja
Janša je prebujenstvo označil za kulturni marksizem, ki skuša razgraditi družbene temelje skozi institucije in kulturni boj, namesto z nasilno revolucijo. Takšne ideje, kot so radikalni feminizem, transspolni aktivizem in politična korektnost, uničujejo zmožnost družbe za racionalno razmišljanje. Poudaril je, da te ideje niso le intelektualno nevarne, ampak tudi družbeno razdiralne, saj ljudi delijo na “plemenite žrtve” in “priviligirane zatiralce”.
Svoboda govora kot ključni temelj
V govoru je Janša opozoril, da omejevanje svobode govora vodi v totalitarne prakse. Spomnil je na primer nizozemskega politika Geerta Wildersa, ki je bil zaradi kritik na račun Islama obsojen kljub dejstvu, da so bile njegove izjave resnične. Po Janševih besedah je iskanje resnice v takšnem okolju vse bolj omejeno in obravnavano kot nezakonito, kar je značilnost iliberalnih družb.
Pot nazaj k razumu in svobodi
Janša je pozval k boju proti iracionalnim idejam s pomočjo dejstev, logike in satire. Satira, kot je poudaril, služi kot lakmus za ideje in je nepogrešljivo orodje v obrambi resnice. Zavzel se je za intelektualni pogum, ki je nujen za soočanje z intelektualnim terorizmom, ki ga prinaša prebujenstvo.
Zaključek z optimizmom
Govoru je Janša zaključil z mislijo, da kljub trenutni krizi razuma obstaja možnost povratka k vrednotam logike, znanosti in zdrave pameti. S skupnimi prizadevanji lahko resnica znova zavzame osrednje mesto v družbi.
Njegovo sporočilo ostaja jasno: svoboda govora in znanstvena metoda sta temelja zahodne civilizacije, ki ju moramo odločno braniti pred nevarnimi ideologijami, ki uničujejo zdravo pamet in resnico.
MR
