Vlada je 7. septembra na dopisni seji sprejela interventni zakon, s katerim se odziva na izredno rast cen pogonskih goriv. Ukrepi so namenjeni predvsem dejavnostim, ki zaradi narave svojega dela porabijo velike količine goriva – cestnemu transportu, kmetijstvu, gozdarstvu ter delu ribiškega sektorja.
Gre za ciljno in začasno pomoč, ne za splošno subvencioniranje goriva. Osnovni cilj je preprečiti, da bi se višji stroški dizla prek prevoznikov in kmetijske proizvodnje hitro prenesli v dražje prevoze, hrano in drugo blago, kar bi na koncu ponovno plačali potrošniki.
Prevoznikom do 70 odstotkov dodatnega stroška
Prvi ukrep je namenjen cestnim prevoznikom blaga in potnikov, pri čemer je izključen že subvencionirani javni potniški promet. Država ne bo pokrila celotne cene goriva niti celotnega povišanja, ampak največ 70 odstotkov dodatnega stroška nad določeno referenčno ceno.
Višina pomoči ne bo pavšalna. Upoštevali bodo dejansko opravljene kilometre, normirano porabo glede na kategorijo vozila in količino dejansko kupljenega goriva. S tem želi država pomoč usmeriti v dejansko poslovno aktivnost in hkrati zmanjšati možnost zlorab.
Pomembna je tudi retroaktivnost ukrepa. Za upravičeno porabo bo mogoče pomoč zahtevati od 4. junija 2026, ko je mandat nastopila aktualna vlada. Ukrep temelji na začasnem evropskem okviru državnih pomoči, povezanem s krizo na Bližnjem vzhodu.
Poseben ukrep tudi za kmete in gozdarje
Drugi del zakona je namenjen slovenskemu kmetijstvu in gozdarstvu. Pri upravičencih se bo upoštevalo dejansko kupljeno gorivo, površino obdelovanih zemljišč in normirano porabo glede na vrsto njihove rabe. Ukrep se bo izvajal v okviru sheme de minimis.
Za kmetijstvo je to še posebej pomembno po letošnjem letu, ki so ga zaznamovali suša, toča in velike težave z zagotavljanjem krme. Ob zmanjšanem pridelku lahko dodatna rast stroškov goriva pomeni še večji pritisk na gospodarstva, ki so že sicer finančno obremenjena.
Če višji strošek dizla nosi kmet, se ta prej ali slej odrazi tudi v ceni pridelave. Enako velja za prevoznika, ki mora blago pripeljati do trgovine. Interventni zakon zato ne ščiti samo posameznega sektorja, ampak želi prek njega omejiti širši inflacijski učinek.
150 evrov subvencije za posamezno pnevmatiko
Tretji ukrep je nekoliko drugačen. Prevozniki bodo lahko pridobili subvencijo za nakup in namestitev energijsko učinkovitih ter varnih pnevmatik razreda A ali B v kategorijah C1 in C2. Predvidena subvencija znaša 150 evrov na posamezno upravičeno pnevmatiko, za celoten ukrep pa je rezerviranih pet milijonov evrov.
Vloge bo obravnaval Center za podpore družbe Borzen, ki bo izvajal tudi izplačila in nadzor. Pri večini ukrepov bo treba dokazati dejansko poslovno aktivnost, za zmanjšanje administrativnih stroškov pa je določena tudi minimalna vrednost računa v višini 20 evrov.
Sprejeti zakon kaže izrazito usmeritev aktualne vlade v ciljne intervencije namesto splošnega subvencioniranja. Ukrep je zasnovan tako, da pomaga sektorjem, kjer lahko dražje gorivo najhitreje povzroči nov val podražitev, hkrati pa ostaja vezan na dokazljive stroške.
Učinek bo mogoče dokončno oceniti šele po začetku izplačil. Če bo pomoč dovolj hitro prišla do upravičencev in dejansko zmanjšala pritisk na njihove stroške, bo to pomenilo pomembno zaščito tako domače proizvodnje kot potrošnikov.
MR
