Ministrstvo za kmetijstvo je letošnji nastop na sejmu AGRA zasnovalo okoli treh ključnih razvojnih tem: digitalizacije, generacijske prenove in lokalno pridelane hrane. Cilj je povečati odpornost slovenskega agroživilskega sektorja na podnebne, gospodarske in kadrovske izzive.
Digitalizacija ni predstavljena kot oddaljena prihodnost. Na sejmu so prikazane konkretne tehnologije, kot sta optično sortiranje krompirja z uporabo umetne inteligence in robot za odstranjevanje plevela v špargljišču. Namen novih rešitev je povečati produktivnost, zmanjšati stroške in delno odgovoriti na pomanjkanje delovne sile.
Predstavljena bodo tudi digitalna orodja za gospodarjenje z gozdovi, elektronske rešitve v lovstvu in pametni sistemi za upravljanje naravnih virov. Kmetijska digitalizacija tako ni omejena na velike intenzivne kmetije, temveč zajema širši prostor podeželja in gozdarstva.
Drugi steber so mladi. Ministrstvo želi ustvariti pogoje, v katerih bo kmetijstvo znova predstavljalo perspektivno življenjsko in poslovno pot. Na AGRI se zato predstavljajo mladi kmetje, dijaki kmetijskih šol in izobraževalni programi, povezani s sodobnim kmetijstvom.
Janez Cigler Kralj kmetijstva ne opredeljuje več zgolj kot tradicionalne pridelave hrane, temveč tudi kot podjetništvo, tehnologijo in razvoj inovativnih poslovnih modelov. To je pomembna sprememba pogleda, saj mora mlad prevzemnik danes obvladati proizvodnjo, finance, digitalna orodja, trženje in pogosto tudi neposredno prodajo.
Tretji steber je lokalna hrana. Ministrstvo želi okrepiti kratke dobavne verige, povezovanje pridelovalcev in domačo ponudbo v javnih zavodih. Večja samooskrba pomeni manjšo ranljivost države ob krizah in hkrati več denarja, ki ostane v lokalnem gospodarstvu.
Na sejmu je predstavljen tudi Agrometeorološki portal Slovenije, ki lahko kmetom pomaga pri načrtovanju proizvodnje glede na vremenske razmere. Prav povezovanje podatkov, znanja in tehnologije bo ob vedno pogostejših sušah in neurjih postajalo bistveno.
Vlada Janeza Janše tako na področju kmetijstva združuje kratkoročno pomoč ob krizah z dolgoročnim razvojnim načrtom. Če bodo digitalizacijo spremljali manj birokracije, lažji dostop mladih do kapitala in zemlje ter učinkovite lokalne prehranske verige, lahko slovensko podeželje postane gospodarsko močnejše in privlačnejše za novo generacijo.
MR
