Veljati je začela uredba o finančni pomoči zaradi nepredvidljivih dogodkov na kmetijskem gospodarstvu. Najvišja pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na nestanovanjskih kmetijskih objektih se je zvišala s 7.500 na 10.000 evrov.
Ukrep je namenjen nosilcem kmetijskih gospodarstev, čebelarjem in drugim upravičencem, ki se zaradi nenadnega dogodka znajdejo v težkem ekonomskem položaju. Požar ali udar strele lahko poškoduje objekte, opremo, zaloge in proizvodnjo ter s tem ogrozi nadaljnje delovanje celotne kmetije.
Višina pomoči bo odvisna od ocenjene škode in bo znašala od 1.500 do 10.000 evrov. Pogoj je najmanj 5.000 evrov ocenjene škode. Za večino kmetij bo veljal tudi pogoj, da je bil objekt zavarovan, izjeme pa so predvidene za gorska in obmejna problemska območja.
Drugi del uredbe ureja pomoč ob smrti, invalidnosti ali dolgotrajni nezmožnosti za delo nosilca kmetije, člana družinske kmetije ali čebelarja. Ob smrti ali invalidnosti prve kategorije pomoč znaša 3.000 evrov, ob invalidnosti druge kategorije pa 2.200 evrov. Pri začasni nezmožnosti bo znesek odvisen od njenega trajanja.
Uredba prinaša tudi administrativno poenostavitev. Upravičenci bodo vloge oddajali elektronsko prek sistema e-Kmetija, postopke in izplačila pa bo izvajala Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Naše uredniško stališče je, da je to primer konkretne politike, ki jo slovensko podeželje potrebuje. Po štirih letih, ko so se kmetje pogosto izgubljali med obrazci, zamudami in preskromnimi zneski, Janševa vlada zvišuje pomoč ter hkrati poenostavlja dostop do nje.
Minister Janez Cigler Kralj tako nadaljuje smer, ki jo je napovedal ob prevzemu resorja: manj birokracije, več varnosti za družinske kmetije in hitrejši odziv države ob dogodkih, ki jih kmet ne more predvideti ali preprečiti.
Deset tisoč evrov seveda ne more v celoti nadomestiti velikega požara, uničene stavbe ali izgube proizvodnje. Lahko pa kmetiji zagotovi nujno likvidnost za prve sanacijske ukrepe in prepreči, da bi bila zaradi enega dogodka prisiljena prenehati delovati.
Kmetije niso samo poslovni subjekti. Pogosto so dom, delovno mesto več članov družine in temelj poseljenosti podeželja. Ko država pomaga kmetiji preživeti krizo, hkrati ohranja domačo pridelavo, delovna mesta in življenje v slovenskih vaseh.
Rezultati nove vlade se zato že kažejo v konkretnih spremembah: višji zneski, elektronske vloge in jasnejša usmerjenost v pomoč ljudem, ki jo dejansko potrebujejo.
MR
