Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je že od začetka mandata delo ministrstva usmeril v krepitev prehranske varnosti, podporo mladim prevzemnikom kmetij, razvoj podeželja, zmanjševanje administrativnih bremen in večjo odpornost kmetijstva proti podnebnim spremembam. Gre za celovit pristop, ki kmetijstva ne obravnava kot obrobne gospodarske dejavnosti, temveč kot strateško vprašanje prihodnosti Slovenije.
Takšno usmeritev je treba močno pozdraviti. Vlada pod vodstvom Janeza Janše jasno razume, da država, ki ne more zagotoviti dovolj domače hrane, v kriznih razmerah ni zares varna. Vojne, zapiranje meja, motnje dobavnih verig in vremenske ujme so pokazali, da prehranska samooskrba ni ideološka parola, ampak sestavni del nacionalne varnosti.
Nova vlada se ni ustavila pri splošnih obljubah. Cigler Kralj je takoj vzpostavil reden dialog s kmetijskimi organizacijami, strokovnimi ustanovami in ljudmi iz prakse. Ministrstvo je med ključne prednostne naloge uvrstilo poenostavitev postopkov, digitalizacijo, lažji dostop do ukrepov in posebno podporo mladim, da bi kmetje več časa namenili pridelovanju hrane in manj izpolnjevanju vedno novih obrazcev.
To je pomemben premik v načinu delovanja države. Kmet ne sme biti obravnavan kot potencialni kršitelj, ki ga je treba obremeniti z novimi obrazci, dokazili in nadzori, temveč kot partner, ki zagotavlja hrano, ohranja kulturno krajino in skrbi za poseljenost podeželja. Cigler Kralj je jasno poudaril, da mora biti sistem preprost, urejen in stabilen.
Posebna pozornost je namenjena mladim prevzemnikom. Brez generacijske prenove se bodo kmetije zapirale, zemljišča zaraščala, vasi pa praznile. Ministrstvo zato podpira ukrepe za lažji prevzem kmetij, boljši dostop do zemljišč, finančne in davčne razbremenitve ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na podeželju. Razvoj vasi mora vključevati tudi stanovanja, ceste, digitalno povezljivost in javne storitve, zaradi katerih bodo mladi na podeželju lahko ustvarili družino in prihodnost.
Vlada je pokazala tudi operativnost pri odpravljanju posledic ujm. Za pomoč po suši je zagotovila 8,45 milijona evrov, prva izplačila upravičencem pa so predvidena že avgusta. Ministrstvo hkrati pripravlja ukrepe za blaženje visokih stroškov goriva in gnojil ter si prizadeva pridobiti tudi evropska sredstva.
Pohvalno je tudi, da minister ni ostal zaprt v pisarni. Na terenu se srečuje z zadrugami, pridelovalci, rejci, predelovalnimi podjetji in raziskovalnimi ustanovami. V Pomurju je razpravljal o namakanju, položaju pridelovalcev pšenice, prašičereji, lokalnih prehranskih verigah, geotermalni energiji in zaščiti proizvodnje pred vremenskimi ujmami. To je politika, ki posluša težave tam, kjer dejansko nastajajo.
Pomembna je tudi jasna podpora družinskim kmetijam, zadrugam in domačim predelovalcem. Slovenija potrebuje povezano prehransko verigo od kmeta prek odkupa in predelave do trgovine, šol, vrtcev, bolnišnic in domov za starejše. Brez organiziranega odkupa in pravičnejših odnosov v verigi tudi najbolj delaven kmet težko preživi.
Prav na tem področju se že kaže razlika med preteklim omahovanjem in sedanjim, izrazito operativnim pristopom. Janševa vlada ima jasno vizijo: več domače hrane, močno podeželje, lažji položaj mladih kmetov, manj birokracije in aktivnejše zastopanje slovenskih interesov v Evropski uniji. Načrt je ambiciozen, toda prvi rezultati – odprt dialog, zagotovljena sredstva, hitrejši postopki in prisotnost na terenu – kažejo, da ne gre zgolj za besede.
Slovenski kmetje ne potrebujejo pokroviteljstva, ampak pravične pogoje za delo. Vlada Janeza Janše je očitno razumela, da mora biti ministrstvo njihov servis in zaveznik. Če bo zastavljeno politiko nadaljevala z enako odločnostjo, lahko Slovenija naredi velik korak k večji samooskrbi in dolgoročno varnejši prihodnosti.
MR
