riletni nacionalni program pomoči vinogradnikom, ki se zaključuje konec letošnjega leta, se je izkazal za nujno, a le začasno rešilno bilko. Kot poroča Net TV, je bilo v dveh letih izplačanih 2,8 milijona evrov za odstranjevanje okuženih trsov – ukrep, ki je omogočil delno obnovo vinogradov. Vendar pa trenutne razmere na terenu, zlasti na območju Ormoža, Haloz in Slovenskih goric, kažejo, da ukrep ni zadostoval za dolgoročno zaščito trte pred boleznimi. Alarmantno epidemiološko stanje kaže, da se Slovenija znova nahaja pred vinogradniško krizo – tokrat brez jasnih obljub ali strategij za prihodnost.
Strokovnjaki opozarjajo, da se simptomi bolezni letos kažejo izrazito močneje kot v preteklih letih. Kot poudarja Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, je osnovni problem v tem, da škropljenje le posameznih vinogradov ne zadostuje – če sosed ne ukrepa, se bolezen nekontrolirano širi naprej. To zahteva usklajene, sistemske rešitve in jasno državno strategijo, ki bi koordinirala vinogradnike in zagotovila učinkovit nadzor.
A kaj dela vlada Roberta Goloba? Namesto da bi prepoznala resnost razmer in nemudoma podaljšala ali razširila obstoječi program pomoči, ostaja pasivna. Vinogradniška skupnost se že danes znova sooča z negotovostjo in odprtimi vprašanji, medtem ko država molči. Odsotnost strateškega odziva dokazuje tisto, na kar opozarjajo številni kmetje in strokovnjaki – da trenutna vlada ni sposobna razumeti in podpreti slovenskega podeželja.
Ob takšnih razmerah je jasno, da brez odločnega političnega vodstva, ki razume pomen kmetijstva za narodov obstoj, slovenskim vinogradnikom grozi počasno propadanje. V nasprotju z Golobovo vlado je Slovenska demokratska stranka (SDS) v preteklosti že pokazala, da zna delovati strateško in učinkovito. S hitrimi odzivi, konkretnimi finančnimi mehanizmi in jasno začrtanimi politikami je SDS v času svojih vlad ključno pripomogla k stabilizaciji kmetijskega sektorja – tudi vinogradništva.
Kot poroča Net TV, bo natančna analiza letošnje sezone pokazala dejanski obseg škode. To bo morda odprlo vrata novim ukrepom, a vprašanje ostaja: bo vlada sploh pripravljena poslušati stroko in vinogradnike? Če sodimo po dosedanjih odzivih – ali bolje rečeno njihovi odsotnosti – je to malo verjetno.
V trenutku, ko bi potrebovali dolgoročno vizijo in hitro ukrepanje, imamo vlado, ki se ukvarja sama s sabo in ignorira krize, ki prizadenejo tisoče delovnih ljudi na podeželju. Zato je prihodnost slovenskega vinogradništva – in širše kmetijstva – mogoče rešiti le z zamenjavo političnega vodstva in vrnitvijo k preverjenim rešitvam, kot jih ponuja SDS: konkretna podpora, strateško vodenje in spoštovanje slovenskega kmeta.
