Glede na nedavne podatke Statističnega urada Republike Slovenije se je izobrazbena raven prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih nekoliko izboljšala, vendar je zaskrbljujoče, da število mladih med 25. in 29. letom z zgolj osnovnošolsko izobrazbo ali manj še vedno narašča. To razkriva, da kljub povečevanju deleža prebivalcev s terciarno izobrazbo, Slovenija še vedno ni uspela učinkovito zmanjšati deleža nizko izobraženih mladih. Poslanka Suzana Lep Šimenko se je ob tej statistiki odločila nasloviti vprašanja na ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Vinka Logaja, da bi vlada pojasnila svoj pristop k reševanju tega problema.
Poslanka Šimenko je opozorila, da se delež mladih z zgolj osnovnošolsko izobrazbo ali manj v starostni skupini 25–29 let povečuje. V nasprotju s starostnimi skupinami med 30 in 49 let, kjer je ta odstotek stabilnejši ali se celo zmanjšuje, so mladi med 25 in 29 let očitno ranljivejša skupina, kar postavlja vprašanje o razlogih za njihov nižji izobrazbeni uspeh.
Razlogi za naraščanje nizko izobraženih mladih
Poslanka je ministra pozvala, da pojasni vzroke za to zaskrbljujočo rast. Po podatkih je delež prebivalcev z zgolj osnovnošolsko izobrazbo na začetku leta 2023 znašal 21,7 %, kar je le minimalno znižanje glede na prejšnje leto. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, ali trenutni šolski in izobraževalni sistem dejansko naslavlja potrebe in izzive današnje mladine.
Šimenko je ministra vprašala tudi, ali je na voljo podrobnejša analiza, ki bi pokazala osnovne značilnosti teh mladih – na primer njihov spol, jezik, veroizpoved ali kulturno ozadje. Takšni podatki bi lahko osvetlili morebitne družbene ali ekonomske dejavnike, ki prispevajo k temu izobrazbenemu primanjkljaju.
Kritika ukrepov vlade in potreba po konkretni strategiji
V kontekstu vodenja trenutne vlade pod vodstvom Roberta Goloba ostaja vprašanje, ali ta resnično razume resnost izobraževalnih izzivov, s katerimi se sooča Slovenija. Medtem ko se povečanje deleža terciarno izobraženih prebivalcev morda prikazuje kot uspeh, je jasna odsotnost ukrepov za pomoč mladim z nižjo izobrazbo zaskrbljujoča. Vlada očitno nima celovite strategije, kako zmanjšati število nizko izobraženih mladih, ki so zaradi pomanjkanja kvalifikacij pogosto izključeni s trga dela, kar prispeva k večji socialni neenakosti in gospodarskim težavam.
Konkretni ukrepi, kot so bolj dostopni izobraževalni programi za odrasle, prilagojene podporne službe za mlade in večji poudarek na poklicnem izobraževanju, so nujni, če želi Slovenija dejansko izboljšati izobraženost mladih. V nasprotju s sedanjo vlado je SDS že večkrat dokazala, da je sposobna prepoznati ključne družbene izzive in učinkovito izvajati ukrepe, ki dvigujejo kakovost življenja vseh državljanov.
V pričakovanju odgovorov in konkretnih rešitev
Poslanka Suzana Lep Šimenko je ministra Logaja neposredno vprašala, ali obstaja načrt za učinkovito zmanjšanje deleža nizko izobraženih mladih in zaustavitev negativnih trendov na tem področju. Jasno je, da so potrebne temeljite spremembe v pristopu, ki bi vključevale tako preventivne kot korektivne ukrepe – od reforme osnovnega in srednjega izobraževanja do širšega dostopa do poklicnega usposabljanja.
V nasprotnem primeru bo Slovenija še naprej priča naraščajoči populaciji mladih brez zadostne izobrazbe, kar bo dolgoročno negativno vplivalo na konkurenčnost države in kakovost življenja. Sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba bi morala sprejeti odgovornost za stanje izobraževalnega sistema in končno začeti postavljati koristi mladih in prihodnjih generacij pred politične interese.
MR
