Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je ostro kritizirala predlagane spremembe Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki jih je predložila vlada dr. Roberta Goloba. Po mnenju KGZS te spremembe uvajajo pretirane in nesorazmerne okoljske omejitve, ki močno posegajo v lastninsko pravico kmetov in jih omejujejo pri opravljanju kmetijske dejavnosti.
Ena od glavnih kritik se nanaša na novo poveličevanje ekološke funkcije lastnine, ki bi kmete obvezovalo, da na svojih zemljiščih zagotavljajo naravno ravnovesje v ekosistemih. Ta zahteva bi močno omejila kmetijsko pridelavo in preprečila učinkovito rabo kmetijskih površin. Namesto da bi država podprla slovenske kmete, jih vlada dr. Goloba zadušuje z dodatnimi birokratskimi in okoljskimi pritiski.
Poleg tega novela uvaja elektronski sistem spremljanja invazivnih vrst rastlin, ki jih je v Sloveniji približno 400. Od kmetov se pričakuje, da bodo te vrste prepoznali in vnašali v sistem, medtem ko država in občine ne bodo odgovorne za širjenje teh rastlin na svojih zemljiščih. To ustvarja neenakost in dodatno bremeni že tako obremenjene kmete.
Najbolj zaskrbljujoč pa je predlog, da se uvede absolutna predkupna pravica države na vseh območjih Nature 2000, kar obsega 37 % površine Slovenije in 45 % njenih gozdov. Kmetje, ki imajo zemljišča na teh območjih, bi morali svoja zemljišča najprej ponuditi v odkup državi, kar pomeni, da se jim omejuje pravica do prostega razpolaganja z lastnino.
To, kar vlada predstavlja kot zmanjšanje administracije, je v resnici ukinitev izdaje ugotovitvenih odločb o vzpostavitvi zavarovanih območij, kar bi pomenilo, da bi se zavarovana območja določala brez vednosti ali soglasja kmetov. Takšen pristop je v demokratičnem sistemu popolnoma nesprejemljiv in spodkopava pravice kmetov.
KGZS je skupaj z drugimi kmetijskimi organizacijami izrazila svoje nestrinjanje in zahtevala, da se predlog novele umakne iz nadaljnje obravnave. Ministrstvu za naravne vire in prostor so že poslali pripombe in zahtevali sestanek z ministrom Jožetom Novakom, vendar je vprašanje, ali bo vlada, ki se zdi odtujena od potreb podeželja, prisluhnila tem resnim pomislekom.
MR