Za doseganje podnebne nevtralnosti potreben model, ki temelji na dejanskem obsegu odvzema ogljika
Minister dr. Jože Podgoršek se je danes udeležil zasedanja, ki je potekalo v okviru neformalnega srečanja kmetijskih ministrov EU. Predsedujoči Svetu za kmetijstvo in ribištvo, minister Julien Denormandie, je na srečanje uvrstil razpravo o ogljičnem kmetijstvu. Slovenija meni, da je razvoj in uvajanje rešitev za odstranjevanje ogljika pomemben element za doseganje podnebne nevtralnost do 2050. Dvodnevno srečanje so ministri začeli včeraj z ogledom dobrih praks na terenu.
Francosko predsedstvo je ogljično kmetijstvo uvrstilo med prioritete predsedovanja, zato je neformalno srečanje ministrov posvetilo podrobnejši razpravi o tej temi. Poudarek je bil na izkušnjah držav članic s tovrstnimi praksami na kmetijskih zemljiščih in oblikami financiranja. Razpravo o ogljičnih krogotokih so ministri začeli na januarskem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, kjer je Evropska komisija predstavila Sporočilo z naslovom Trajnostni ogljični cikli.
Slovenija se strinja, da imata kmetijstvo in gozdarstvo posebno vlogo pri zagotavljanju ponorov ogljika v tleh oziroma v biomasi. Minister dr. Jože Podgoršek je v svojem nagovoru poudaril, da bo za doseganje podnebne nevtralnosti treba prispevek podnebju in okolju prijaznih praks v kmetijstvu in gozdarstvu povečati.
“Da bi to lahko dosegli, Slovenija pozdravlja vzpostavitev novega poslovnega modela, ki temelji na dejanskem obsegu odvzema ogljika in možnosti, da se te odvzeme valorizira na trgih.”
Po besedah ministra ima ta iniciativa potencial in predstavlja priložnosti za dodaten zaslužek kmetov in gozdarjev.
“Hkrati pa ne smemo pozabiti na osnovno funkcijo kmetijstva, t.j. pridelavo hrane.”
Francosko predsedstvo je z razpravo želelo dobiti tudi odgovore na vprašanje, katere kmetijske in gozdarske prakse se državam članicam EU zdijo še posebej ugodne za zmanjševanje emisij in shranjevanje ogljika. Minister dr. Podgoršek je povedal, da so za povečevanje organske snovi v tleh pomembni ukrepi, kot so ozelenitev, zeleni pokrov na njivah in trajnih nasadih, naknadni posevki ter kolobarjenje in da bodo te prakse tudi spodbujane v okviru slovenskega strateškega načrta za obdobje 2023 – 2027. Poleg tega je poudaril, da so »pomembni tudi ukrepi za ohranjanje mokrišč, k zmanjševanju emisij pa lahko bistveno prispevajo celoviti pristopi na kmetiji, ki vključujejo upravljanje z gnojevko, uporabo prehranskih dopolnil in ustrezno gnojenje.« Na področju gozdarstva je po mnenju ministra ključno trajnostno upravljanje z gozdovi, kar imamo v Sloveniji vzpostavljeno že desetletja. »Na ta način skrbimo za trajen ponor ogljika v tla in lesnate rastline. Hkrati skrbimo za biodiverziteto in vse ostale funkcije v večnamenskem gozdu.«
Za široko uporabo novega pristopa za ogljično kmetijstvo je dr. Podgoršek dejal, da v kolikor želimo motivirati večje število kmetov za vključitev v take sheme, je potrebno kmete ustrezno motivirati, pri tem pa je treba nasloviti več dejavnikov.
“Vzpostaviti je treba ustrezen EU okvir za certificiranje odvzemov ogljika in zmanjševanje ostalih emisij iz kmetijstva, ki mora biti prijazen do kmeta in preprost, upoštevati pa je treba različne dejavnike, s katerimi se soočajo kmetijska gospodarstva v EU, tipe tal, podnebne značilnosti ter različne strukturne specifike.”
Po mnenju ministra je treba pri tem upoštevati tudi sinergije z drugimi cilji zelenega dogovora, zlasti ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Francosko predsedstvo je napovedalo pripravo sklepov Sveta o ogljičnem kmetijstvu, ki naj bi jih sprejel Svet za kmetijstvo in ribištvo na marčnem zasedanju. Tako bo Svet podal političen odziv, ki ga bo Evropska komisija lahko upoštevala pri pripravi zakonodajnega predloga za certificiranje odvzemov ogljika, za katerega je objava predvidena konec leta 2022.
