Razstava od danes v Galeriji Magistrat
V najstarejšem slovenskem mestu se ubadajo še z eno težavo, namreč bogate ptujske arheološke dediščine v mestu nimajo kje razstaviti, so se pa v Pokrajinskem muzeju Ptuj–Ormož odločili, da bodo na drugačen način opozorili na svojo dejavnost. Pripravljajo serije drobnih razstav v vitrinah na različnih lokacijah po mestu in tokrat – desetič je spet na vrsti Galerija Magistrat.
V prvem nadstropju ptujske Mestne hiše bodo deseto razstavo iz cikla »Iz ptujskih depojev« odprli danes ob 13. uri. Razstavljene predmete bo podrobneje predstavila ptujska arheologinja Marija Lubšina Tušek, sicer pa je razstava je nastala v sodelovanju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Centra za preventivno arheologijo (ZVKDS, CPA), Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, Mestne občine Ptuj in Ministrstva za kulturo RS. Na ogled bodo postavljene drobne keramične, kovinske in steklene najdbe, ki so bile odkrite med arheološkimi raziskavami ruševin kapucinskega samostana na Ptuju.
Kapucini na Ptuju
Kapucini so prišli na Ptuj leta 1615. Na hribčku južno od sedanje cerkve sv. Ožbalta ob Volkmerjevi cesti so zgradili samostan in cerkev, ki jo je leta 1630 posvetil škof Eberlein. Posvečena je bila sv. Frančišku. Leta 1705 je velik požar, ki je zajel vse mesto, uničil samostan s knjižnico in arhivom, ter cerkev. Grof Leslie in druge plemenite rodbine so pomagale pri postavitvi novega samostana in cerkve. Bratje kapucini so najprej vršili svoje poslanstvo. Predvsem so pridigali ter spovedovali. Vendar je leta 1786 cesar Jožef II. samostan ukinil. Tedanja župnija in cerkev sv. Ožbalta sta prišli v upravljanje minoritske župnije sv. Petra in Pavla. Samostanske prostore ter cerkev je dobila v upravo vojska, ki jih je preuredila v vojaško skladišče. Temu namenu so stavbe služile vse do leta 1991.Kapucini so po letu 1786 Ptuj zapustili, vrnili so se šele leta 1924, ko je kapucinska provinca kupila hišo na tedanji Ljutomerski cesti 16, cerkev sv. Ožbalta pa so jim odstopili minoriti. Na Ptuju so kapucini delovali do aprila 1941, ko so jih Nemci izgnali na Hrvaško. Leta 1945 so se ponovno vrnili na Ptuj, vendar so jim redovno hišo nacionalizirali, tako da so se morali umakniti v prostore gospodarskega poslopja na dvorišču, kjer so si uredili zasilno prebivališče. Načrtovali so gradnjo samostana ob cerkvi sv. Ožbalta, vendar tega niso mogli uresničiti.
Cerkev sv. Ožbalta je bila dolgo časa podružnična cerkev župnije sv. Petra in Pavla. 1. Avgusta 1971, ko je mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik ustanovil župnijo sv. Ožbalta, je postala župnijska cerkev. Novoustanovljeno župnijo so dobili v upravljanje bratje kapucini. Obsegala je naselje Rogoznica, Novo vas, Žabjak, del Mestnega vrha, Podvince in Kicar. Ob ustanovitvi je štela okrog 3400 ljudi, danes jih šteje skoraj 13.000. Po ustanovitvi župnije se je ponovno pokazala potreba po gradnji samostana in župnijskega doma. Tako je bil septembra 1977 blagoslovljen temeljni kamen in novembra 1978 so se bratje kapucini že vselili v nov župnijski dom na Potrčevi 24. Zaradi pastoralnih potreb in ker je župnijska cerkev sv. Ožbalta premajhna za tako številčno močno župnijo, so se bratje kapucini odločili postaviti cerkev v Novi vasi pri Ptuju. Na velikonočni ponedeljek, 17. aprila 1995 je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev, posvečeno kapucinu sv. Leopoldu Mandiću. Kapucini so Ptuj ponovno zapustili avgusta 2016. Župnijo so prevzeli minoriti in je pripadla pod upravo župnije sv. Petra in Pavla. Vir:ozbaltptuj.com
TM
Fotografija: Vrč, fajansa, kositrni lošč, poslikava (Avstrija ali Slovaška), 1. pol. 18. stoletja (foto: Davorin Ciglar Milosavljević).
