Zaključek projekta »Jem drugače, jem domače!«

Lokalna prehranska samooskrba je ključnega pomena za razvoj in večjo samostojnost kmetij in države. Ker se v Sloveniji soočamo z nizko stopnjo prehranske samooskrbe, je takšna situacija spodbudila Lokalne akcijske skupine iz dveh regij (skupaj 22 občin), da se povežejo med seboj in sodelujejo v projektu »Jem drugače, jem domače!«

Utrinek z nedavne okrogle mize ob zaključku projekta »Jem drugače, jem domače!«
V projektu so vključeni: TOTI LAS (nosilec operacije), LAS Lastovica, LAS Obsotelje in Kozjansko, LAS Dobro za nas, LAS Bogastvo podeželja. Prejšnji teden so v Kamnici ob zaključku projekta pripravili novinarsko konferenco in okroglo mizo na temo Doma je res drugače, ki se je udeležila tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec.

Osnovni namen projekta je promocija lokalno pridelane in predelane hrane in osveščanje otrok in staršev o pomenu lokalne prehrane ter usposabljanje lokalnih ponudnikov so med drugim povedali na nedavni okrogli mizi. Dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je povedala, da je zelo pomembna usmeritev in izziv MKGP v povečanju stopnje prehranske samooskrbe. Tega se bodo na ministrstvu lotili strukturirano in dobrimi načrti, zato da bodo ukrepi in aktivnosti v kar največjo pomoč ponudnikom. »Ljudje vedno bolj posegajo po domači, lokalno pridelani hrani, zato velja tudi v prihodnje s takšnimi projekti in aktivnostmi nadaljevati. Pomembna prioriteta je prav tako odprava administrativnih ovir,« je še povedala Pivčeva.

Ministrica je za višino sredstev na ukrepu LEADER/CLLD v naslednji finančni perspektivi podala pozitivne obete, da ostanejo v okvirih financ v aktualni perspektivi. Navkljub obetom, da na ravni Programa razvoja podeželja pričakuje nižanje sredstev, za ukrep LEADER/CLLD že tečejo dogovori, da se trenutnima skladoma: Evropskemu skladu za regionalni razvoj in Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja obeta priključitev še enega sklada, in sicer Evropskega socialnega sklada.

V okviru projekta so izpeljali tudi likovni natečaj

Celotna vrednost projekta znaša slabih 75.000 evrov

Doris Pavuna Stanko, TOTI LAS – vodilni partner projekta, je povedala, da so vsi partnerji v projektu temo samooskrbe vključili v svoje strategije lokalnega razvoja. Operacijo so partnerji konec julija 2017 prijavili na 2. javni razpis za podukrep 19.3, Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine, katerega je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Celotna vrednost projekta znaša slabih 75.000 € od tega je projekt sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 85 %, je med drugim povedala Doris Pavuna Stanko in dodala: »Verjamemo, da bodo imeli rezultati dolgotrajen vpliv in bodo prispevali k spremembam in pozitivnemu trendu zavedanja o pomenu lokalno pridelane hrane. Kot pomanjkljivost ocenjujemo dejstvo, da ni bilo mogoče več pozornosti nameniti centrom mesta, predvsem Mariboru in Ptuju, kjer se aktivnosti ne morejo izvajati, saj gre za območja z več kot 10.000 prebivalci, ki pa v skladu z Uredbo CLLD niso upravičena območja za izvajanje aktivnosti projektov sodelovanja. Izvedbo projekta ocenjujejo kot primer zelo dobre prakse. Ponudnike bodo spremljali tudi po zaključku projekta.«

Med ponudniki …

Pomembno je, da ponudnik dela s srcem v svoji dejavnosti, pravi Mojca Metličar

Mag. Mojca Metličar, članica projektne skupine, LAS Bogastvo podeželja, je na okrogli mizi dejala, da so na osnovi izkušenj v preteklih projektih prepoznali vsebino potrebnih izobraževalnih modulov. Z individualnim pristopom so deležnikom omogočili največ, kar so lahko – in sicer, da se rezultati odražajo v praksi in ne zgolj kot doseganje kazalnikov v projektu.
»Zaključki kažejo na to, da je vse mogoče le, če imajo sodelujoči ponudniki lasten interes in vidijo udeležbo v projektu kot priložnost in možnost lastne osebne rasti ter posledično rasti njihove poslovne ideje. Pomembno je, da ponudnik dela s srcem v svoji dejavnosti, da zaupa vase in v svoje sposobnosti ter da zna ponudbo na pravilen način predstaviti. Ponudniki žal še vedno drug na drugega gledajo kot konkurenta, prava konkurenca pa prihaja iz tujine. Vsi slovenski pridelovalci hrane in predelovalna industrija bi morali stopiti skupaj, saj potrebujemo tako velike kot male ponudnike, kmetijske zadruge, predelovalno industrijo, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, socialna podjetja,« je še poudarila Metličarjeva.
Vir in foto: Danijela Kukovec (projekt “Jem drugače, jem domače!”)