Na ogled bogata in raznolika kulinarika slovenskega podeželja

Preko 650 kmetij, 1070 prijavljenih dobrot, znova največ mlečnih, 1010 nagrajenih, podeljenih novih 92 znakov kakovosti, najvišjega priznanja na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij, so podatki, ki govorijo o prepoznavni razstavi visoke kakovosti.

Ptuj je minuli konec tedna med zanimivimi dogodki gostil že 29. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Kmetje in kmetice iz Slovenije in zamejstva, pa so na ogled postavili neprecenljivo bogastvo slovenskega podeželja, ki za mnoge predstavlja tudi razvojno priložnost.

V minoritskem samostanu na Ptuju na slovesnem odprtju devetindvajsete razstave.

Otvoritvena slovesnost je bila že v petek, ko so na Ptuju govorili tudi o zaščiti slovenske potice, dopolnilnih dejavnostih na kmetiji in o čebelarstvu in promociji slovenskega medu, temi, ki je bila konec tedna prav tako v ospredju, saj smo praznovali prvi svetovni dan čebel.

Sobota in nedelja pa sta bila dneva rezervirana za celodnevni ogled razstave, za pokušnje na dvorišču minoritskega samostana, razstavljavci pa so na Ptuj prišli tudi po nagrade za svoje izdelke. Podeljenih je bilo 519 zlatih, 278 srebrnih in 165 bronastih priznanj ter 92 novih znakov kakovosti za trikrat osvojeno zlato priznanje za enak izdelek. Tudi letos so strokovne komisije ocenjevale tradicionalne slovenske izdelke iz žit, mesa in mleka, kise, olja, marmelade, kompote, konzervirano zelenjavo, suho sadje, žgane pijače, sadjevce, vina, sokove in nektarje ter čaje.

V ospredju Dolenjska z Belo krajino in Posavjem

Odziv kmetij je bil dober, v ospredju so bili znova mlečni izdelki ter dobrote iz žit, kot osrednja regija pa se je letos predstavila Dolenjska z Belo krajino in Posavjem, ki slovi po rdečem vinu, belokranjski pogači, mesninah krškopoljskega prašiča, domačem sirarstvu, tipičnih izdelkih iz žit, sadnih pijačah in drugih dobrotah, je povedal Peter Pribožič, dolgoletni predsednik organizacijskega odbora razstave dodaja, da pa razstavljeni izdelki in prejeta priznanja kažejo na visoko kakovost izdelkov, ki so narejeni iz domačih pridelkov z znanim poreklom.

Razstavo si je z zanimanjem ogledala tudi delegacija Gasilske zveze Slovenije s predsednikom in poveljnikom GZS.

“Blagovna znamka Dobrote slovenskih kmetij povezuje in vodi k skupni promociji ter pristni domači ponudbi kmetij. V slovenskem turizmu so Dobrote slovenskih kmetij izziv za razvoj podeželja, da ponudimo turistom pristno domačo hrano in pijačo, ki morata biti kakovostna,” je še dodal Pribožič, ki z ekipo sodelavcev Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj že snuje načrte za prihodnjo, jubilejno 30. razstavo dobrot, ko bo mesto Ptuj obeležilo tudi visok jubilej, 1950-letnnico prve omembe mesta.

Izjemen napredek pri kakovosti

»Z 29-letno tradicijo dobrote dajejo tudi vpogled v napredek pri kakovosti. Ta je izjemen. Tradicionalne recepture se prepletajo z novimi – boljšimi tehnološkimi postopki pridelave in predelave kmetijskih pridelkov,« je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič in dodal, da so večdesetletna izobraževanja o pridelavi in predelavi so temelj, na katerem se gradi kakovost dobrot.

V okviru razstave so pripravili tudi delavnice domačih obrti, na katerih sta se predstavila tudi hajdoška pletarja Hilda in Anton Žumer, člana TD Mitra Hajdina.
Otroci iz Vrtca Ptuj so se na dvorišču minoritskega samostana predstavili kot Mlinarji in peki v srednjeveškem času.

Nagrade likovnikom, ki so ustvarjali na temo Čebelice, moje prijateljice

Tudi letošnjo razstavo je spremljal bogat program, v minoritskem samostanu so pripravili strokovna predavanja, delavnice domačih obrti, nastopile so folklorne skupine, v sklopu razstave je bila tudi predstavitev starodobnih traktorjev in kmetijske mehanizacije, predstavili so se čebelarji ter otroci iz vrtcev in osnovnih šol, ki so sodelovali v likovnem natečaju Čebelice, moje prijateljice.
Letošnji naslov likovnega natečaja je vabil otroke k razmišljanju o čebelah. Zavest o pomembnosti teh marljivih živalic je namreč potrebno gojiti že pri otrocih, so povedali organizatorji likovnega natečaja, ki so tudi na ta način prispevali k angažiranju Slovenije po razglasitvi svetovnega dneva čebel.
Strokovno recenzijo je opravila akademska slikarka Saša Urih, ki je med drugim dejala: «Veseli me, da se organizatorji prireditve Dobrote slovenskih kmetij zavedajo, kako pomembno je gojiti likovno ustvarjanje.«

Mladi so se predstavili na stojnicah

Čebelarji podelili listine o posvojitvi panjev

Na natečaj smo prejeli 250 likovnih del, od tega je bilo 7 skupinskih likovnih izdelkov. Podelili so 5 nagrad, ki so jih razdelili po starostnih skupinah, nagrade pa so prejeli:
Zala Huzjak, vrtec Ptuj, enota Mačice, Ines Gregorič, OŠ Šentjernej, Eva Peklar in Katja Čuš, obe OŠ Ljudski vrt Ptuj ter Tilen Hofman, OŠ. dr. Ljudevita Pivka.

Ponosni lastniki listine o posvojitvi panjev

Nagrade so mladim ustvarjalcem podelili Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, dr. Vladimir Korošec v imenu šolskega ministrstva in zavoda za šolstvo ter Janez Vertič, predsednik Čebelarskega društva Ptuj, ki je skupaj s čebelarji mladim podelil še listine o posvojitvi panjev.
Foto: Boris B. Voglar photography, TM