125-letnica ptujskega muzeja

Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož je konec tedna zaznamoval 125. obletnico od prvih začetkov svojega delovanja.

Na osrednji slovesnosti ob 125-obletnici ptujskega muzeja je direktor Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer muzeju podaril faksimile manj znanega dela slovitega Žige Herbersteina Gratae posteritati iz leta 1560.
Dragoceno darilo Knjižnice Ivana Potrča Ptuj; foto: PMPO

Častni pokrovitelj prireditve je bil predsednik republike Borut Pahor. Na prireditvi pa so spregovorili novi minister za kulturo Dejan Prešiček, ptujski župan Miran Senčar, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož dr. Aleksander Lorenčič in ambasador evropske kulturne dediščine Rok Terkaj. Glasbeni gostje so bili člani Godalnega kvarteta Feguš.

Glavnina zbirk na ogled v ptujskem gradu

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož je splošni muzej z zbirkami in oddelki za arheologijo, zgodovino, kulturno zgodovino, etnologijo, pedagoško službo, konservatorsko-restavratorsko dejavnostjo, galerijsko-razstaviščnim oddelkom in knjižnico.

Njegov nastanek sega v leto 1893, ko so na Ptuju ustanovili Muzejsko društvo in razstavili arheološke najdbe v tedanji nižji gimnaziji. Leta 1895 so zbirko dopolnili s številnimi podarjenimi muzealijami različnih zvrsti. Po donatorju prof. Franzu Ferku so muzej imenovali Mestni Ferkov muzej. Z leti je postalo razstavišče pretesno, zato se je leta 1928 preselil v nekdanji dominikanski samostan. Po letu 1945 je dobil v upravljanje še grajski kompleks in tako pridobil večino sedanjih stavb. Sočasno je širil območje svojega delovanja in dobil leta 1963 naziv Pokrajinski muzej Ptuj.

Sedaj deluje na širšem območju Ptuja in Ormoža, ki slovi po bogatih prazgodovinskih in antičnih najdiščih (rimska Petoviona), obdobju preseljevanja ljudstev, srednjeveških in novoveških pričevanjih o kulturnem in gospodarskem pomenu Ptuja in zaledja ter slikovitem ljudskem izročilu.

Direktor muzeja dr. Aleksander Lorenčič je povedal, da muzej svoje poslanstvo opravlja na območju občin Spodnjega Podravja in se spoprijema s številnimi izzivi, a hkrati tudi s številnimi perečimi težavami, med drugim v zadnjem času z iskanjem prostorov za bogato arheološko zbirko ter nujno prenovo grajskega kompleksa.
Kot osrednje načrte je Lorenčič med drugim navedel še posodobitev in modernizacijo obstoječih zbirk, novo sodobno arheološko razstavišče z ustreznimi delovnimi in depojskimi prostor, muzeju pa primanjkuje tudi sodobno opremljeno in dovolj veliko razstavišče za nekatere večje projekte.
Vir in foto: PMPO